Družina s tremi otroki z desetino nižjim dohodkom

Ljubljana – Lani je bilo v Sloveniji približno 75.000 prejemnikov denarne socialne pomoči, kar pomeni 3,6 odstotka prebivalstva. Večji del – kar 75 odstotkov – so bili posamezniki, bistveno manjši delež, okoli 21 odstotkov, pa družine z vzdrževanimi otroki. To je eden od izsledkov analize Socialni položaj v Sloveniji Inštituta RS za socialno varstvo (ISV), ki naj bi poleg poročila Unicefa služil za oblikovanje politik za preprečevanje revščine otrok.

»Trg dela je bil tisti, ki je bistveno vplival na povečanje stopnje revščine. Pri blaginji otrok je obdobje od 2008 do 2012 v glavnem rezultanta tega, kar se je dogajalo na trgu dela, saj so bili socialnopolitični ukrepi enaki kot v obdobju pred krizo. Leta 2011 (ki kaže stanje leta 2010) se je revščina družin z otroki zelo povečala, dosegla je 14,5 odstotka, na kar je precej vplivala izguba služb; 2012 se je stanje nekoliko izboljšalo, potem pa se je leta 2013 pokazal rezultat spremembe socialne zakonodaje in zakona za uravnoteženje javnih financ (Zujf). Stopnja tveganja revščine se je zelo povečala, od 2012 do 2013 za 1,2 odstotne točke, kar pomeni 4600 otrok več kot prej. Najbolj skrb zbujajoče pa je, da se je revščina ne le povečala, ampak tudi poglobila, kar merimo s tako imenovano vrzeljo revščine. Slednja se je povečala na 20,4 odstotka,« je razložila Andreja Črnak Meglič, ena od avtoric analize.

Zelo se je razširilo dno plačne lestvice. »Skupina tistih, ki prejemajo od minimalne do 80 odstotkov povprečne plače, se je povečala za slabo tretjino, kar kaže na to, da je nižji srednji razred ena največjih žrtev tega, kar se je dogajalo v zadnjih letih. Dohodki so se jim znižali, a so še vedno nad cenzusom, da bi dobili kakršenkoli priliv iz javnih sredstev,« je dejala sogovornica. Unicef opozarja, da so življenjski stroški 4-članske družine z dvema vzdrževanima otrokoma za 40 odstotkov višji kakor brez otrok.

Učinki socialne zakonodaje so konkretni. Samo zaradi upoštevanja lastnine v osnovo za dodelitev otroških dodatkov se je število upravičencev zmanjšalo za 6,5 odstotka, poleg tega se je velik del prejemnikov premaknil v višje razrede, kar pomeni, da so njihovi dodatki manjši. Drugi razlog za poslabšanje stanja je vrstni red socialnih transferjev – otroški dodatek je na prvem mestu, pred denarno socialno pomočjo družini. Zato se je slednja mnogim znižala, hkrati se je bistveno zmanjšalo število otrok s pravico do brezplačnega vrtca.

»Zujf pa je udaril po srednjemu sloju. Ukinili so vse univerzalne pravice, 5. in 6. razred otroškega dodatka se je znižal za 10 odstotkov, 7. in 8. razreda ni več, znižalo se je nadomestilo za porodniški dopust. Tistim, ki bi sodili v 7. in 8. razred, se je razpoložljivi dohodek zato močno zmanjšal – družini s tremi otroki, ki hodijo v vrtec, za kar 11 odstotkov,« je ponazorila nekdanja poslanka SD.

Stigma za otroke

Poudarek socialne politike mora biti, po njenem mnenju, predvsem na aktivaciji: »Zlasti najbolj ranljivi si ne morejo pomagati samo s socialnimi prejemki. Treba je narediti vse, da se zaposlijo ali kako drugače aktivirajo, ter jim pomagati, da pridejo do lastnega dohodka, kar je pomembno za to, da so socialno vključeni in za njihovo dostojanstvo. To ni samo zadeva sociale, ampak tudi izobraževanja, stanovanjske politike, zdravstva, bolj je treba vključevati tudi nevladne organizacije. Nekateri ljudje se znajdejo, imamo pa skupino, ki se ne zna obrniti, ki jih je sram, ne poznajo možnosti, ki so jim na razpolago. Zlasti otroke je strahovito sram priznati, da so revni. To sta zanje grozna stigma in krnitev priložnosti. Postavljajo si nižje cilje, ne morejo se vključevati v aktivnosti, pri katerih bi razvijali svoje močne točke, saj je vse plačljivo. Za posameznika je katastrofalno, a tudi za družbo, ki ne izkorišča človeškega potenciala,« je prepričana Andreja Črnak Meglič.

Vprašanje blaginje najmlajših v družbi se je očitno dotaknilo predstavnikov vseh političnih strank v parlamentu – na skupni seji odborov za delo in družino ter za izobraževanje o vplivu recesije na socialni položaj so soglasno sprejeli sklepe, s katerimi pozivajo vlado, naj sprejme konkretne zaveze za odpravo in preprečevanje revščine otrok tako, da se otroke postavi v ospredje oblikovanja politik in da se ob tem postavi merljive cilje, predlagali pa so ji tudi vzpostavitev medresorske skupine za preprečevanje revščine otrok s predstavniki ključnih ministrstev in nevladnih organizacij.