Država gluha za planinsko infrastrukturo
PZS pri državi zaman išče štiri milijone evrov za ekološko sanacijo planinskih koč.
Odpri galerijo
V Planinski zvezi opozarjajo, da je odnos države do planinske infrastrukture mačehovski in celo ignorantski. FOTO: Leon Vidic/Delo
Jesenice – »Odnos države do planinske infrastrukture je mačehovski ali celo ignorantski. Planinska infrastruktura, še posebno v visokogorskem svetu, je eden zelo pomembnih elementov promocije Slovenije kot zelene, aktivne in zdrave, vendar država ne nameni nobenih sredstev za vzdrževanje in obnovo planinske infrastrukture,« opozarjajo v Planinski zvezi Slovenije (PZS).
Po podatkih PZS slovenske gore vsako leto obišče 1,7 milijona planincev. Na Slovenski turistični organizaciji (STO) ugotavljajo, da so letos najbolj obiskane prav gorske občine (podatkov o obisku planinskih koč v letošnji sezoni na PZS še niso zbrali).
»Če bi država nameravala uresničevati zeleno, aktivno, zdravo, s čimer se promovira, ne bi bilo težko najti in nameniti sredstev za ureditev čiščenja odpadnih voda v planinskih kočah v Sloveniji,« so prepričani v planinski zvezi.
Po besedah Livije Kovač Kostantinovič iz STO so »tako planinske koče kot planinske poti pomemben del turistične infrastrukture«, vendar denarja za investicije vanje v 14 milijonov evrov vrednem proračunu nimajo. Tudi ministrstvi za gospodarstvo ter za okolje in prostor ne namenita niti evra za vzdrževanje planinske infrastrukture.
Množično je obiskan Triglavski dom na Kredarici, kjer na leto prespi okoli 8000 planincev. Kot pravi Dušan Prašnikar, strokovni sodelavec za področje gospodarske komisije PZS, v Planinskem društvu Ljubljana -matica, ki je lastnica doma, v zadnjih letih intenzivno iščejo najprimernejšo tehnološko rešitev za več kot pol milijona evrov vredno investicijo, ki naj bi odpravila smrad, vendar bo za uresničitev projekta »potrebnega še nekaj časa«.
V PZS nimajo namenskega denarja za gradnjo čistilnih naprav pri planinskih kočah. Društva pri gradnji čistilnih naprav podpira z brezplačnim svetovanjem pri pripravi projektov, občasno finančno podprejo projekte za energetsko in ekološko sanacijo koč. Pri tem pomagata Slovenska vojska in Policija z brezplačnimi prevozi opreme.
Z opozorili naletijo na gluha ušesa države, pa čeprav ima PZS »pripravljeno projektno nalogo za ureditev čiščenja odpadnih voda na vseh preostalih planinskih kočah v Sloveniji v vrednosti okoli štiri milijone evrov«, pravi Prašnikar. Tovrstne investicije podpre le Fundacija za šport, ki finančno podpre dva ali tri projekte na leto. Iz evropskih virov v finančnem obdobju 2014–2021 denar za gradnjo čistilnih naprav ni predviden. Triglavski narodni park (TNP) bo letos s 5600 evri podprl projekte za izboljšanje delovanja obstoječih čistilnih naprav pri planinskih kočah in kot poudarja Prašnikar, v PZS v sodelovanju s TNP v okviru projekta za izboljšanje stanja Nature 2000 načrtujejo izboljšanje delovanja čistilne naprave Koče pri Triglavskih jezerih, ki »ni najboljše«.
Z ministrstva za gospodarstvo so sporočili, da so leta 2010 z dobrih 1,3 milijona evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj sofinancirali investicije pri 22 planinskih postojankah. Od leta 2015 so obnovo dveh čistilnih naprav in gradnjo 12 novih čistilnih naprav sofinancirale občine. Z obeh ministrstev niso odgovorili na vprašanje, zakaj finančno ne podpirajo gradnje čistilnih naprav in urejanja poti v gorah, za ta namen »MOP nima predvidenih finančnih sredstev«.
Skupščina PZS je sprejela sklep, da se prihodnje leto članarina poveča za evro. Zbrani denar bodo namenili za okoli 800.000 evrov vredno gradnjo nove koče na Korošici, ki je pogorela lani oktobra. Želja PZS je, da bo nova koča primer dobrih rešitev energetske in okoljske učinkovitosti in po možnosti primer dobre prakse.
Po podatkih PZS slovenske gore vsako leto obišče 1,7 milijona planincev. Na Slovenski turistični organizaciji (STO) ugotavljajo, da so letos najbolj obiskane prav gorske občine (podatkov o obisku planinskih koč v letošnji sezoni na PZS še niso zbrali).
»Če bi država nameravala uresničevati zeleno, aktivno, zdravo, s čimer se promovira, ne bi bilo težko najti in nameniti sredstev za ureditev čiščenja odpadnih voda v planinskih kočah v Sloveniji,« so prepričani v planinski zvezi.
Po besedah Livije Kovač Kostantinovič iz STO so »tako planinske koče kot planinske poti pomemben del turistične infrastrukture«, vendar denarja za investicije vanje v 14 milijonov evrov vrednem proračunu nimajo. Tudi ministrstvi za gospodarstvo ter za okolje in prostor ne namenita niti evra za vzdrževanje planinske infrastrukture.
Kam z odplakami
Od 180 planinskih koč, domov, bivakov v slovenskih gorah je s čistilnimi napravami opremljenih 58 koč, dve sta priključeni na javno kanalizacijo, iz ene koče stalno odvažajo odplake v komunalno čistilno napravo v dolino. Lani so v PZS napovedali gradnjo petih čistilnih naprav, vendar so zgradili le eno; letos naj bi zgradili dve (koča na Kriški gori, Vojkova koča na Nanosu). Planinske koče so v lasti posameznih planinskih društev (nekaj jih je sicer v zasebni lasti, nekaj pa v lasti občin), ki morajo sama skrbeti za koče in tudi poiskati denar za investicije. Vrednost posameznih investicij v čistilne naprave je različna in je odvisna predvsem od dostopnosti koč, saj helikopterski prevozi gradnjo precej podražijo. Neposredni materialni stroški vzdrževanja 10.014 kilometrov planinskih poti PZS stane 200.000 evrov na leto, na 600.000 evrov ocenjujejo vrednost opravljenega dela prostovoljcev.
Od 180 planinskih koč, domov, bivakov v slovenskih gorah je s čistilnimi napravami opremljenih 58 koč, dve sta priključeni na javno kanalizacijo, iz ene koče stalno odvažajo odplake v komunalno čistilno napravo v dolino. Lani so v PZS napovedali gradnjo petih čistilnih naprav, vendar so zgradili le eno; letos naj bi zgradili dve (koča na Kriški gori, Vojkova koča na Nanosu). Planinske koče so v lasti posameznih planinskih društev (nekaj jih je sicer v zasebni lasti, nekaj pa v lasti občin), ki morajo sama skrbeti za koče in tudi poiskati denar za investicije. Vrednost posameznih investicij v čistilne naprave je različna in je odvisna predvsem od dostopnosti koč, saj helikopterski prevozi gradnjo precej podražijo. Neposredni materialni stroški vzdrževanja 10.014 kilometrov planinskih poti PZS stane 200.000 evrov na leto, na 600.000 evrov ocenjujejo vrednost opravljenega dela prostovoljcev.
Ni denarja za čistilne naprave
Množično je obiskan Triglavski dom na Kredarici, kjer na leto prespi okoli 8000 planincev. Kot pravi Dušan Prašnikar, strokovni sodelavec za področje gospodarske komisije PZS, v Planinskem društvu Ljubljana -matica, ki je lastnica doma, v zadnjih letih intenzivno iščejo najprimernejšo tehnološko rešitev za več kot pol milijona evrov vredno investicijo, ki naj bi odpravila smrad, vendar bo za uresničitev projekta »potrebnega še nekaj časa«.
V PZS nimajo namenskega denarja za gradnjo čistilnih naprav pri planinskih kočah. Društva pri gradnji čistilnih naprav podpira z brezplačnim svetovanjem pri pripravi projektov, občasno finančno podprejo projekte za energetsko in ekološko sanacijo koč. Pri tem pomagata Slovenska vojska in Policija z brezplačnimi prevozi opreme.
1,7 milijona planincev vsako leto obišče slovenske gore
180 koč, domov in bivakov je v slovenskih gorah
58 koč je opremljenih s čistilnimi napravami
180 koč, domov in bivakov je v slovenskih gorah
58 koč je opremljenih s čistilnimi napravami
Z opozorili naletijo na gluha ušesa države, pa čeprav ima PZS »pripravljeno projektno nalogo za ureditev čiščenja odpadnih voda na vseh preostalih planinskih kočah v Sloveniji v vrednosti okoli štiri milijone evrov«, pravi Prašnikar. Tovrstne investicije podpre le Fundacija za šport, ki finančno podpre dva ali tri projekte na leto. Iz evropskih virov v finančnem obdobju 2014–2021 denar za gradnjo čistilnih naprav ni predviden. Triglavski narodni park (TNP) bo letos s 5600 evri podprl projekte za izboljšanje delovanja obstoječih čistilnih naprav pri planinskih kočah in kot poudarja Prašnikar, v PZS v sodelovanju s TNP v okviru projekta za izboljšanje stanja Nature 2000 načrtujejo izboljšanje delovanja čistilne naprave Koče pri Triglavskih jezerih, ki »ni najboljše«.
Z ministrstva za gospodarstvo so sporočili, da so leta 2010 z dobrih 1,3 milijona evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj sofinancirali investicije pri 22 planinskih postojankah. Od leta 2015 so obnovo dveh čistilnih naprav in gradnjo 12 novih čistilnih naprav sofinancirale občine. Z obeh ministrstev niso odgovorili na vprašanje, zakaj finančno ne podpirajo gradnje čistilnih naprav in urejanja poti v gorah, za ta namen »MOP nima predvidenih finančnih sredstev«.
- Država gradnje čistilnih naprav v gorah finančno ne podpira.
- Slovenske gore vsako leto obišče 1,7 milijona planincev.
- V PZS nimajo namenskega denarja za gradnjo čistilnih naprav pri planinskih kočah.
Koča na Korošici
Skupščina PZS je sprejela sklep, da se prihodnje leto članarina poveča za evro. Zbrani denar bodo namenili za okoli 800.000 evrov vredno gradnjo nove koče na Korošici, ki je pogorela lani oktobra. Želja PZS je, da bo nova koča primer dobrih rešitev energetske in okoljske učinkovitosti in po možnosti primer dobre prakse.
