Država in občine do prihranka na račun najšibkejših

Subvencije neprofitnih najemnin od 1. aprila le še za tiste, ki stanujejo v neprofitnih stanovanjih.

Objavljeno
15. marec 2015 20.54
Špela Kuralt, Celje
Špela Kuralt, Celje
Ljubljana – Začel je veljati zakon o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin, 1. aprila pa se bo začel uporabljati člen, ki ukinja pravico, da se upravičencem do subvencije tržnih in hišniških stanovanj prizna še subvencija do priznane neprofitne najemnine. Člen so sprejeli kljub nasprotovanju ministrstva za socialne zadeve in kljub temu, da natančnih številk o stanovanjih sploh ni ter da si zakon ne razlagajo vsi enako.

Pravico, ki jo Zuujfo ukinja, je določil zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev leta 2012. Predlagatelj Zuujfo, ministrstvo za javno upravo, se jo je odločil ukiniti, saj naj bi število upravičencev do subvencije tržne najemnine zelo hitro naraščalo prav po letu 2012. Zdaj ministrstvo za javno upravo pričakuje, da bo z ukinitvijo te pravice državni proračun prihranil 400.000 evrov, občine pa 1,6 milijona evrov. V obrazložitvi so dodali, da bo manj stroškov zaradi pričakovanega upada števila subvencij tržnih najemnin, občinam pa se bodo stroški znižali neposredno, saj prav občine plačujejo vse subvencije neprofitnih najemnin.

Nepravično in diskriminatorno

Želeli smo izvedeti, kako so prišli do takšnega izračuna, vendar odgovora nismo dobili. Podatkov, koliko je neprofitnih stanovanj v Sloveniji, koliko je tistih, ki nanje čakajo, in koliko je tistih, ki so v tržnem stanovanju, ker neprofitnega občina nima, ni nikjer zbranih na istem mestu. Skupnost občin Slovenije (SOS) je odgovorila, da lahko o številu neprofitnih stanovanj v slovenskih občinah podajo le grobo oceno, in da jih je po podatkih Zbornice za poslovanje z nepremičninami med 15.000 in 18.000, Stanovanjski sklad RS pa jih ima po podatkih iz leta 2013 nekaj manj kot 3000. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti lahko poda le podatke, koliko je izdanih subvencij. In teh, ki so sporne, torej subvencij tržnih najemnin v tržnih stanovanjih, je 2792, od tega je le 121 takih, ki plačujejo neprofitno najemnino.

Ministrstvo za socialne zadeve je še pred sprejetjem zakona poudarilo, da gre pri ukinjanju te pravice za bistveno poslabšanje materialnega položaja socialno šibkih najemnikov: »Tržna najemnina je sestavljena iz subvencije neprofitnega dela najemnine in subvencije med neprofitnim in tržnim delom najemnine. Če se torej črta subvencija neprofitnega dela tržne najemnine, bo moral najemnik, ki sicer izpolnjuje pogoje za najem neprofitnega stanovanja, a stanovanj občina ne zagotavlja, najeti stanovanje na trgu, pri čemer bo moral celotni neprofitni del najemnine kriti sam. Tisti najemnik, ki pa je v občini, ki zagotavlja stanovanja in ima popolnoma enake dohodke kot prvi najemnik, pa bo imel subvencionirano celo najemnino.«

Ministrstvo je zmotilo tudi napovedovanje precej velikega prihranka. Opozorili so namreč, da bo najbrž nastalo še nekaj stroškov: »Takšna sprememba zahteva zahtevno nadgradnjo informacijskega sistema, kar pomeni, da bi, če bi bilo črtanje sprejeto, potrebno dati daljše časovno prehodno obdobje za uporabo spremenjene določbe.« To za zdaj ni predvideno. Zakon določa le, da se bodo vse vloge za subvencije najemnin, ki jih bodo upravičenci vložili do 31. marca, dokončane po dosedanjih predpisih.

Prihranek občin

Občine so si že od sprejetja socialne zakonodaje leta 2012 prizadevale, da bi jih subvencije tržnih najemnin stale manj. Vendarle pa z ureditvijo, ki jo predvideva zakon niso bili seznanjeni oziroma so zanjo izvedeli šele pred sprejemom zakona v državnem zboru, zato niso imeli več vpliva na to, so pojasnili v SOS.

Vendarle pa bo občinam prav to določilo prineslo prihranke. V Murski Soboti, kjer so lani za subvencije najemnin skupno plačali 108.000 evrov, računajo na prihranek okoli 40 tisočakov. Občina ima sicer le 13 prosilcev na prednostni listi za neprofitno stanovanje, ki jih je v občini 413. Mestna občina Velenje, kjer se je z neprofitnimi stanovanji zaradi težav pri gradnji precej zapletlo, ima kar 170 čakajočih, 132 novih stanovanj na Gorici bodo predvidoma odprli konec maja. Koliko bo Zuujfo iz naslova subvencij najemnin prihranil Velenju, še ne morejo oceniti, so pa za subvencije lani plačali 280.000 evrov. Še več so lani za subvencije najemnin namenili v Trbovljah, kjer so plačali kar 350.000 evrov. Tudi v Trbovljah pravijo, da prihranek bo, vendar ne morejo oceniti njegove višine.

Vse občine so potrdile, da število upravičencev do subvencije najemnine narašča. Med ključnimi razlogi pa niso navajali višino subvencij, ampak v prvi vrsti vse večje socialne stiske, brezposelnost, pa tudi večjo obveščenost o možnosti subvencioniranja.