Država je pri romskih otrocih odpovedala, nujen je državni koordinator

Romi po svetu in tudi pri nas danes praznujejo svoj svetovni dan. Z njim želijo opozoriti, da so pogosto diskriminirani in izločeni iz procesov odločanja. Romi v Sloveniji se soočajo z izrazito neenakostjo pri dostopu do zdravstva v primerjavi z večinskim prebivalstvom. Med Romi je velika brezposelnost, vzrok za to pa je tudi slaba izobrazba.

Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik meni, da bi moral biti za boljši učni uspeh romskih otrok vzpostavljen koordinator na državni ravni. Ta bi povezoval različne resorje, kot so zdravstvo, sociala in šolstvo, je na okrogli mizi o šolanju romskih otrok v torek dejal zagovornik.

Zdaj si posamezniki z obstoječimi sredstvi vsak na svoj način prizadevajo, da bi se čim več romskih otrok vključilo v vrtec in šolo, da bi šolo redno obiskovali in da bi bili čim bolj uspešni, je opazil. To se mu zdi zelo dragoceno. Razočaran pa je, ker na državni ravni ni deležnika, ki bi proces koordiniral. Zaradi tega se mu zdi, da je vladna stran odpovedala. Za konkretne premike je po njegovih ugotovitvah potreben sistemski pristop, ne pa prizadevanja posameznih ljudi, pa naj za večinsko ali romsko prebivalstvo.

Romi so največja narodnostna manjšina v Evropi. Svetovni dan, ki ga praznujejo od leta 1971, ko je bil v Londonu prvi romski kongres, izpostavlja izzive, s katerimi se soočajo. FOTO: Črt Piksi

Romi v Sloveniji se soočajo tudi z izrazito neenakostjo pri dostopu do zdravstva v primerjavi z večinskim prebivalstvom, je ob svetovnem dnevu zdravja na predstavitvi rezultatov projekta Fortuna v torek poudarila varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek. Po njenih besedah imajo Rominje in Romi otežen dostop do družinskih zdravnikov in pediatrov. Težava so tudi higienske razmere, v katerih živijo, med drugim pomanjkanje dostopa do pitne vode in elektrike.

Romi so največja narodnostna manjšina v Evropi. Svetovni dan, ki ga praznujejo od leta 1971, ko je bil v Londonu prvi romski kongres, izpostavlja izzive, s katerimi se soočajo. Prav tako poudarja njihovo zgodovino, kulturo in jezik. Vse to v Evropi večinoma ostaja neznano, čeprav je ključno za medsebojno sporazumevanje in zmanjševanje razkoraka med Romi in večinskim prebivalstvom, opozarjajo v EU.

Zagotavljajo, da EU podpira ohranjanje romskega jezika in njegovih številnih lokalnih narečij, od katerih so nekatera ogrožena in bi lahko izginila. Posebna sredstva EU so namenjena prav raziskovanju romske zgodovine, kulture in jezika, v nekaterih članicah EU pa se romske kulture, zgodovine in jezika učijo celo učenci v osnovni šoli.