Država postavila pravila, a na nadzor pozabila

Od 15 varnostnih družb ima zahtevan certifikat za opravljanje varnostno-nadzornega centra le Sintal

Objavljeno
06. maj 2019 06.00
Posodobljeno
06. maj 2019 06.00
Varnostno-nadzorni center je najpomembnejši del v sistemu zasebnega varovanja. Foto Reuters
Ljubljana – Pred več kot dvema letoma se je izteklo petletno prehodno obdobje, do katerega bi morale zasebne varnostne službe, ki opravljajo dejavnost varnostno-nadzornega centra (VNC), pridobiti ustrezno listino. A je naše poizvedovanje pokazalo, da ima licenco za zdaj le ena družba, nekatere pa so še v fazi pridobivanja ustreznega evropskega standarda SIST EN 50518 za opravljanje dejavnosti VNC.

Trenutno je v Sloveniji 15 družb s predpisano licenco za zasebno varovanje, ki imajo tudi dovoljenje za opravljanje dejavnosti VNC, so nam pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ). A vsaj glede na trenutno stanje vsi, razen družbe Sintal, delo opravljajo v nekakšni sivi coni oziroma brez ustreznega certifikata.

VNC je najpomembnejši in hkrati najobčutljivejši del v sistemu zasebnega varovanja. Lahko bi rekli, da gre za zasebni operativno-komunikacijski center na državni ravni, znan kot »številka 113«. Vanj se namreč stekajo vsa sporočila o protivlomnih, protiropnih in protipožarnih sistemih. VNC koordinira delo intervencije na terenu, ukvarja se s sledenjem vozil, denimo za prevoz denarja, je nepogrešljiva povezava med uporabniki varnostnih storitev in varnostno službo. Kadar je treba, o dogodkih obvešča tudi policijo, reševalce, gasilce in druge pogodbene službe, predvsem pa naročnike storitev. Ker hrani ogromno zaupnih informacij in obdeluje občutljive osebne podatke, je pomembno, da deluje po strogih pravilih.
 

Da delujejo zakonito, najamejo podizvajalce


V Sloveniji je trenutno 147 družb in samostojnih podjetnikov, ki imajo licenco za opravljanje vsaj ene od oblik varovanja (fizično, tehnično, varovanje javnih zbiranj ...), kot rečeno, pa jih ima 15 svoj VNC, le ena družba pa ima dva lastna VNC.
Podjetja brez lastnega VNC imajo zato pogodbo z drugimi izvajalci s tovrstno licenco, pravzaprav s konkurenčno družbo. Enako pogodbo morajo imeti tudi podjetja, ki imajo le en VNC, saj mora biti v primeru kakršnega koli izpada ali drugega dejavnika, ki onemogoča delo VNC, storitev prenesena na »rezervni VNC«​. Ob izpadu enega mora namreč drugi takoj zagotoviti vse funkcije in s tem nadzor nad tehnično varovanimi objekti, varnostniki na varovanih območjih, prevozom denarja ...
 

Inšpektorji na delu


Prav zato je pomembno, da je področje urejeno in nadzorovano, saj določena zasebna družba z naročnikom sklene pogodbo, dostop do zaupnih osebnih podatkov pa ima zaradi »selitve« VNC na podizvajalca tudi druga družba oziroma tam zaposleni.
Imetniki licenc na področju zasebnega varovanja morajo ves čas opravljanja dejavnosti izpolnjevati pogoje za opravljanje zasebnega varovanja in to opravljati v skladu s krovnim zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, glede na obliko varovanja, ki jo opravljajo. Pristojni organ oziroma inšpektorat za notranje zadeve lahko po uradni dolžnosti kadar koli preveri izpolnjevanje pogojev.

»Inšpektorat za notranje zadeve je v skladu z letnim načrtom in prioritetami dela do zdaj štirim imetnikom licence za upravljanje z VNC odredil, da morajo v določenem roku izvesti tako imenovano presojo skladnosti v skladu z določili standarda SIST EN 50518-3:2011. Poleg teh pa je v inšpektoratu trenutno odprtih še pet inšpekcijskih nadzorov, kjer inšpektorji ugotavljajo, ali ima imetnik licence izvedeno presojo skladnosti. Če bodo ugotovili, da ta ni izvedena, jo bodo odredili,« nam je pojasnila Sabina Langus Boc z MNZ. Dodala je, da trenutno vodijo postopek odvzema licence zasebnega varovanja zoper eno družbo za zasebno varovanje zaradi domnevnega neizpolnjevanja posebnih pogojev, ki se nanašajo na licenco za opravljanje VNC.
 

Po certifikat v tujino


»​Sintal je edina varnostna družba v Sloveniji z dvema lastnima varnostno-nadzornima centroma, kot ju predpisuje zakonodaja. Za oba smo pridobili certifikata o skladnosti z evropskim standardom SIST EN 50518,« pove Boštjan Kurmanšek, direktor razvoja v koncernu Sintal, in pojasni, da ker v Sloveniji ni organa, ki bi bil akreditiran za preverjanje skladnosti z zahtevanim standardom, so poiskali rešitev v tujini. Certificiranje po strogih merilih standarda je opravil akreditirani evropski laboratorij TÜV iz Nemčije.

Z družbo Bureau Veritas pri pridobitvi certifikata sodelujejo v varnostnem podjetju ProSignal. Mojca Kolar, vodja pravne službe, pravi, da so že večkrat prestali vse nadzore MNZ, kar dokazuje, da delujejo zakonito in dobro.

Vargas-Al, kot del skupine Talum, je prav tako v fazi certificiranja njihovega VNC po 50518-3:2011, in sicer pri certifikacijski hiši TÜV.

V postopku pridobivanja certifikata so tudi v Telekomu Slovenije, postopek poteka pri licencirani organizaciji TÜV SÜD Industrie Service GmbH, pri njem pa sodeluje tudi TÜV SÜD Sava, in v Luki Koper.
 

(Pre)visoki stroški


Precej kritični so do zahtevanih predpisov v Varnosti Ljubljana. Direktor Mare Žagar pojasni, da so imeli v preteklosti lasten VNC, zaradi stroškov licenciranja pa so se odločili, da VNC najamejo. »Osebno menim, da je to anomalija vlade in MNZ, ki sta ugotovila, da v Sloveniji ni inštituta za presojo. SIST EN 50518-3:2011 govori, da je predmet presoje sprejetje požarnih alarmov in ne vlomnih, ker pa je naša država bolj papeška od papeža, se nanaša tudi na vlomni alarm. Znanja o tem nimamo oziroma si ne znamo pravilno odgovoriti, kar konkurenca izrablja in zavaja stranke, ker naj bi imelo le eno podjetje potreben certifikat,« je kritičen Žagar.

Od drugih varnostnih služb odgovora na vprašanje, ali pridobivajo ustrezen certifikat oziroma ali se bodo v prihodnje še ukvarjali z dejavnostjo VCN ali razmišljajo o podizvajalcu, nismo dobili.
Že dve leti »na črno«
Na področju delovanja VNC dolga leta ni bilo ustreznega evropskega standarda, zato so pri nas leta 2000 za svojega prevzeli kar britanski BS 5979:1993. Zakon o zasebnem varovanju, ki velja od leta 2004, je prinesel bistveno novost, in sicer, da so slovenski standardi obvezni v sistemih varovanja, torej tudi standardi, ki urejajo področje VNC. Zakonodajalec je sicer šele sredi marca 2012 sprejel odredbo in v njej določil petletno prehodno obdobje, v katerem morajo družbe za zasebno varovanje, ki imajo licenco za VNC, začeti delati v skladu z veljavnim standardom SIST EN 50518. Prehodno obdobje pa se je izteklo že 16. marca 2017.
V Sloveniji ni ustreznega organa za preverjanje skladnosti s standardom, ki ureja področje delovanja varnostno-nadzornih centrov.