Država še vedno omejuje čistejše vire ogrevanja

Poziv socialno šibkim na degradiranih območjih za zamenjavo peči ima nerazumne omejitve.

Objavljeno
05. januar 2016 22.01
Eko Sklad 10.septembra 2015 [Eko sklad,skladi,table,okolje]
Polona Malovrh
Polona Malovrh

Eko sklad socialno šibkim družinam z devetih degradiranih območij namenja milijon evrov nepovratnih finančnih spodbud za menjavo zastarelih peči na trda goriva z novimi na lesno biomaso, a ne spodbuja vgradnje toplotnih črpalk ali priključitve na plinovod.

Poziv velja za predele, kjer ni drugega prednostnega načina ogrevanja. Na ministrstvu za okolje in prostor (MOP) po letih bitk s prašnimi delci (PM 10), financiranih iz sredstev podnebnega sklada, prisegajo na ciljne ukrepe. Eden teh je tudi Ekoskladov projekt, da bo država krila vse priznane stroške investicije za menjavo peči v stanovanjskih stavbah na območjih celjske, hrastniške, kranjske, ljubljanske, mariborske, murskosoboške, novomeške, trboveljske in zagorske občine; to pomeni od 2000 do 8000 evrov - odvisno od vrste peči. Prosilci zanjo morajo biti prejemniki denarne socialne pomoči.

Čeprav so pogoji poziva obetavni, imajo v eni najbolj »prašnih« občin, v Zagorju, pomisleke: ko bodo ljudje enkrat imeli novo peč na biomaso, je malo verjetno, da si bodo v desetih letih premislili in zamenjali energent - se prestavili na plin, toplovod ali vgradili toplotno črpalko. Peči na lesno biomaso po tokratnem pozivu sicer ni dovoljeno odstraniti najmanj tri leta. Nova peč na biomaso bo nedvomno emitirala manj PM 10 kot sedanje, a še manj emisij PM 10 bi bilo, če bi občani z nepovratnimi sredstvi lahko vgradili toplotno črpalko ali se priključili na plinovod.

Prav subvencija za toplotno črpalko tudi letos ostaja misija nemogoče za prebivalce glavnega mesta, ki bivajo na območjih s prednostnim ogrevanjem na zemeljski plin oziroma na daljinsko ogrevanje, kot določa mestni odlok. Na enem teh živi v stari klasični hiši z radiatorji občan, ki se je leta grel na kurilno olje, lani pa na lastne stroške vgradil toplotno črpalko. Investicija ga je stala deset tisočakov ali dvakrat toliko, kot bi ga menjava naftne peči z novo naftno ali plinsko.

Izplen je navdušujoč, pravi, a država občanov, ki (naj)manj onesnažujejo, ne nagrajuje. Občan je izračunal, da se mu bo investicija glede na zadnje cene nafte povrnila v sedmih letih. Črpalki se bo življenjska doba iztekla leta 2035, torej se bo trinajst let ogreval brezplačno.

Zaupal nam je tudi izračun tekočih stroškov energije: če je prej kljub varčevanju porabil 2000 litrov olja, kar po sedanjih cenah znaša 1400 evrov (prostore so morali dogrevati s kaloriferji in na mesec porabili za 65 do 75 evrov elektrike), je po vgradnji črpalke hiša toplejša za dve stopinji, položnice za elektriko nižje, prihranek pa večji kot celoten lanski strošek za kurilno olje - 1400 evrov.