Država slepa za kartel na Blejskem jezeru
Občina plovbnega odloka ne bo spremenila, če ne bo najprej spremenjen zakon o vodah.
Odpri galerijo
AVK je po enem letu ugotavljanja omejevanje konkurence pri izvajanju prevozov na Blejskem jezeru to potrdil, vendar se do zdaj ni spremenilo nič. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Bled – Pletnarji so aprila 2016 samovoljno potegnili na suho električno ladjico blejskega župnika in mu preprečili prevažanje potnikov na Blejski otok. Po desetih dneh so pletnarji z dogovorom na občini dosegli, da se z župnikovo ladjico ne vozi turistov. Na agenciji za varstvo konkurence (AVK) so v eno leto trajajočem postopku ugotovili, da ureditev prevozov na jezeru omejuje konkurenco.
AVK je od zakonodajalca zahtevala spremembo zakona o vodah, vendar se na ministrstvu za okolje in prostor s tem ne strinjajo. »Zakon o vodah ni osnovni in edini zakon, ki ureja vprašanja, ki so v posredni oziroma neposredni zvezi z vodo, ampak je to področje posebej urejeno z drugimi zakoni, ki sodijo v pristojnost drugih resorjev, kot na primer z zakonom o plovbi po celinskih vodah, zakonom o varstvu pred utopitvami, pomorskim zakonikom, zakonom o sladkovodnem ribištvu«, so vzroke za neukrepanje oziroma ohranitev sedanjega stanja našteli na ministrstvu. Vodno dovoljenje je združenju blejskih pletnarjev (in ne posameznemu pletnarju, kar so pozneje predlagali na AVK) agencija za okolje (Arso) leta 2014 izdala za 30 let le na podlagi zakona o vodah, kar so ugotovili na AVK. Na direkciji za vode, ki od leta 2016 podeljuje vodna dovoljenja, so že lani pojasnili, da nimajo pravne podlage za odvzem vodnega dovoljenja, čeprav, kot so ugotovili na AVK, podeljeno dovoljenje »močno vpliva tako na ceno kot na kakovost opravljene storitve«.
Ministrstvo je AVK dalo »strokovno pojasnilo, da predlagane spremembe zakona o vodah nikakor ne bi pripomogle k večji konkurenčnosti med izvajalci plovil s plovbo s spremembo določb, ki se nanašajo na vstopno-izstopno mesto«. Na AVK priznavajo, da so brezzobi tiger, saj pravijo, da državni organi mnenja AVK niso dolžni upoštevati, za nadaljnje ukrepanje pa nimajo zakonske podlage. Na ministrstvu za okolje so še ugotovili, da »glede na pojasnjeno pri postopku podelitve vodnega dovoljenja ne moremo govoriti o varstvu potrošnikov in omejevanju konkurence«. Tudi na občini so z ureditvijo zadovoljni in sporočajo, da dokler država »ne bo prilagodila zakonodaje, tudi občina nima podlage za drugačno ureditev, kot je sedanja«.
Zaradi spora aprila lani pletnarji deset dni na otok niso vozili turistov. Čeprav so pletnarji župnikovo ladjico na kopno zvlekli brez pooblastil, proti njim ni ukrepal nihče; župnik, ki se je najprej strinjal z ugotovitvijo, da jim je bila ladjica ukradena, je takrat še razmišljal o možnih ukrepih, a se zanje ni odločil. Blejski župnik dr. Janez Ferkolj je bil po doseženem dogovoru, ki so ga sklenili s pletnarji in županom Bleda Janezom Fajfarjem oziroma z vplivnim direktorjem občinske uprave Matjažem Berčonom, zadovoljen, saj so se dogovorili za organizacijo linijskega prevoza na otok, kar je bil, kot je takrat dejal, njegov najpomembnejši cilj. Od takrat vsem obiskovalcem na Blejski otok ni treba več izključno s pletno, ampak se tja lahko zapeljejo z električno ladjico (v lasti pletnarjev) po vnaprej določenem voznem redu za 11 evrov. Prevoz s pletno sicer stane 14 evrov, in kot je dejala nizozemska turistka Michele, ki je s prijateljem prvič obiskala Bled, cena ni previsoka in jo pač plačaš, če se hočeš peljati na otok. Med turisti pa velja prepričanje, da je Blejski otok treba obiskati, je dodala.
Da bi zagotovil linijski prevoz na otok, je župnik dal za 45.000 evrov izdelati električno ladjico (imenovano Sinaj), s katero naj bi obiskovalcem otoka omogočil, da tam ostanejo dlje časa, saj traja postanek na otoku za potnike, ki se pripeljejo s pletnami, 40 minut. Zdaj Janez Ferkolj v zvezi s tem ni hotel dati prav nobene izjave, prav tako ni hotel govoriti o obisku otoka v letošnji poletni sezoni, izjav o ureditvi linijskih prevozov in prevozov s pletnami na otok niso hoteli dajati pletnarji.
Kljub temu da so bili na Bledu ob sklenitvi dogovora zadovoljni, pa se z načinom organizacije javnih prevozov na otok niso strinjali na agenciji za varstvo konkurence (AVK), ki jo je takrat kot v. d. direktorja vodil Andrej Matvoz (zdaj jo vodi kot direktor), in so začeli postopek ugotavljanja omejevanja konkurence. Po enem letu so omejevanje konkurence pri izvajanju prevozov na Blejskem jezeru potrdili, vendar se do zdaj ni spremenilo nič.
Na podlagi občinskega plovbnega odloka mora od leta 2016 vsak od 23 pletnarjev, kolikor jih lahko največ izvaja prevoze na otok, občini plačati po 5000 evrov pristojbine na leto. V letih 2016 in 2017 se je je po podatkih občine nabralo za 230.000 evrov. Del denarja so po rabili za urejanje avtobusne postaje na Mlinem (tik ob pristajališču za pletne). Za konec letošnjega leta načrtujejo 150.000 evrov vredno rekonstrukcijo pristanišča za pletne na Mlinem, spomladi prihodnje leto pa za enak znesek še ureditev pristanišča in okolice v zdraviliškem parku.
AVK je od zakonodajalca zahtevala spremembo zakona o vodah, vendar se na ministrstvu za okolje in prostor s tem ne strinjajo. »Zakon o vodah ni osnovni in edini zakon, ki ureja vprašanja, ki so v posredni oziroma neposredni zvezi z vodo, ampak je to področje posebej urejeno z drugimi zakoni, ki sodijo v pristojnost drugih resorjev, kot na primer z zakonom o plovbi po celinskih vodah, zakonom o varstvu pred utopitvami, pomorskim zakonikom, zakonom o sladkovodnem ribištvu«, so vzroke za neukrepanje oziroma ohranitev sedanjega stanja našteli na ministrstvu. Vodno dovoljenje je združenju blejskih pletnarjev (in ne posameznemu pletnarju, kar so pozneje predlagali na AVK) agencija za okolje (Arso) leta 2014 izdala za 30 let le na podlagi zakona o vodah, kar so ugotovili na AVK. Na direkciji za vode, ki od leta 2016 podeljuje vodna dovoljenja, so že lani pojasnili, da nimajo pravne podlage za odvzem vodnega dovoljenja, čeprav, kot so ugotovili na AVK, podeljeno dovoljenje »močno vpliva tako na ceno kot na kakovost opravljene storitve«.
Brezzobi varuh konkurence
Ministrstvo je AVK dalo »strokovno pojasnilo, da predlagane spremembe zakona o vodah nikakor ne bi pripomogle k večji konkurenčnosti med izvajalci plovil s plovbo s spremembo določb, ki se nanašajo na vstopno-izstopno mesto«. Na AVK priznavajo, da so brezzobi tiger, saj pravijo, da državni organi mnenja AVK niso dolžni upoštevati, za nadaljnje ukrepanje pa nimajo zakonske podlage. Na ministrstvu za okolje so še ugotovili, da »glede na pojasnjeno pri postopku podelitve vodnega dovoljenja ne moremo govoriti o varstvu potrošnikov in omejevanju konkurence«. Tudi na občini so z ureditvijo zadovoljni in sporočajo, da dokler država »ne bo prilagodila zakonodaje, tudi občina nima podlage za drugačno ureditev, kot je sedanja«.
14 evrov stane vožnja s pletno na Blejski otok in nazaj. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Pletnarji radi pokažejo zobe
Zaradi spora aprila lani pletnarji deset dni na otok niso vozili turistov. Čeprav so pletnarji župnikovo ladjico na kopno zvlekli brez pooblastil, proti njim ni ukrepal nihče; župnik, ki se je najprej strinjal z ugotovitvijo, da jim je bila ladjica ukradena, je takrat še razmišljal o možnih ukrepih, a se zanje ni odločil. Blejski župnik dr. Janez Ferkolj je bil po doseženem dogovoru, ki so ga sklenili s pletnarji in županom Bleda Janezom Fajfarjem oziroma z vplivnim direktorjem občinske uprave Matjažem Berčonom, zadovoljen, saj so se dogovorili za organizacijo linijskega prevoza na otok, kar je bil, kot je takrat dejal, njegov najpomembnejši cilj. Od takrat vsem obiskovalcem na Blejski otok ni treba več izključno s pletno, ampak se tja lahko zapeljejo z električno ladjico (v lasti pletnarjev) po vnaprej določenem voznem redu za 11 evrov. Prevoz s pletno sicer stane 14 evrov, in kot je dejala nizozemska turistka Michele, ki je s prijateljem prvič obiskala Bled, cena ni previsoka in jo pač plačaš, če se hočeš peljati na otok. Med turisti pa velja prepričanje, da je Blejski otok treba obiskati, je dodala.
Največ gostov z Daljnega vzhoda
Gregor Pazlar, predsednik združenja Pletna Bled, je povedal, da je letošnja sezona po obisku primerljiva z lansko, po njegovi oceni sta vzrok za nekoliko manjši obisk od lanskega nestanovitno vreme in tudi minulo nogometno prvenstvo. Na otok vozijo predvsem agencijske goste, med katerimi jih je največ iz Južne Koreje, Japonske in Kitajske, individualnih gostov pa je za okoli petino. Gregor Pazlar je lani po podatkih spletnega portala gvin.com skupaj ustvaril za 116.000 evrov prihodkov, od tega je od 70.000 do 80.000 evrov ustvaril s prevozi s pletno, preostalo pa z drugimi dejavnostmi.
Gregor Pazlar, predsednik združenja Pletna Bled, je povedal, da je letošnja sezona po obisku primerljiva z lansko, po njegovi oceni sta vzrok za nekoliko manjši obisk od lanskega nestanovitno vreme in tudi minulo nogometno prvenstvo. Na otok vozijo predvsem agencijske goste, med katerimi jih je največ iz Južne Koreje, Japonske in Kitajske, individualnih gostov pa je za okoli petino. Gregor Pazlar je lani po podatkih spletnega portala gvin.com skupaj ustvaril za 116.000 evrov prihodkov, od tega je od 70.000 do 80.000 evrov ustvaril s prevozi s pletno, preostalo pa z drugimi dejavnostmi.
Ko še župnik obmolkne
Da bi zagotovil linijski prevoz na otok, je župnik dal za 45.000 evrov izdelati električno ladjico (imenovano Sinaj), s katero naj bi obiskovalcem otoka omogočil, da tam ostanejo dlje časa, saj traja postanek na otoku za potnike, ki se pripeljejo s pletnami, 40 minut. Zdaj Janez Ferkolj v zvezi s tem ni hotel dati prav nobene izjave, prav tako ni hotel govoriti o obisku otoka v letošnji poletni sezoni, izjav o ureditvi linijskih prevozov in prevozov s pletnami na otok niso hoteli dajati pletnarji.
Kljub temu da so bili na Bledu ob sklenitvi dogovora zadovoljni, pa se z načinom organizacije javnih prevozov na otok niso strinjali na agenciji za varstvo konkurence (AVK), ki jo je takrat kot v. d. direktorja vodil Andrej Matvoz (zdaj jo vodi kot direktor), in so začeli postopek ugotavljanja omejevanja konkurence. Po enem letu so omejevanje konkurence pri izvajanju prevozov na Blejskem jezeru potrdili, vendar se do zdaj ni spremenilo nič.
Na podlagi občinskega plovbnega odloka mora od leta 2016 vsak od 23 pletnarjev, kolikor jih lahko največ izvaja prevoze na otok, občini plačati po 5000 evrov pristojbine na leto. V letih 2016 in 2017 se je je po podatkih občine nabralo za 230.000 evrov. Del denarja so po rabili za urejanje avtobusne postaje na Mlinem (tik ob pristajališču za pletne). Za konec letošnjega leta načrtujejo 150.000 evrov vredno rekonstrukcijo pristanišča za pletne na Mlinem, spomladi prihodnje leto pa za enak znesek še ureditev pristanišča in okolice v zdraviliškem parku.
