Tiskane izdaje
Pravica Slovencev do pitne vode v ustavi poleg navdušenja sproža tudi pomisleke. Preskrbo z vodo bodo morala zagotavljati podjetja v stoodstotni javni lasti. V večini komunalnih podjetij težav ne bo. Zasebniki, ki prebivalstvo preskrbujejo z vodo prek koncesij, občinam že ponujajo v odkup deleže in cele vodovode. Nekateri pa trepetajo pred finančnimi posledicami.
Večina podjetij s »stočlanskega« seznama koncesionarjev za preskrbo s pitno vodo je v državni oziroma občinski lasti. Izjeme so Dana Mirna, Petrol Energetika, Kostak in Komunalno-stanovanjsko podjetje Hrastnik. Država nima pravne podlage, trdi naš vir iz ene od lokalnih skupnosti, od občin zahtevati, da vire pitne vode upravljajo le javna podjetja. Zakon o javno-zasebnem partnerstvu določa tudi druge načine upravljanja vodne infrastrukture, ki je povrhu vsega v lasti občin, te pa jo oddajajo v najem komunalnim podjetjem. Na občine so pisana tudi vodna dovoljenja. »Če bo država uzakonila, da za preskrbo z vodo lahko skrbijo le podjetja v popolni javni lasti, bo to korak nazaj v čase, ko so podjetja lahko dobila dovoljenja za vodno vrtino, zdaj pa jih prodajajo občinam, kar je nož v hrbet. Ne more pa nobena občina narediti napake, kakršno je država, ki je skupaj s podjetji prodala tudi vodne vrtine,« navaja isti vir.
Kako sploh vzeti koncesijo?
Pomisleke o pravni nedodelanosti vodopreskrbe v prihodnje ima tudi hrastniški župan Miran Jerič. Hrastniška občina ima v Komunalno-stanovanjskem podjetju 81 odstotkov delnic, preostale pa zasebne družbe (Bass, KS Naložbe, Triglav steber). »Koncesijo za preskrbo z vodo smo podjetju podelili skladno z zakonodajo in prek javnega razpisa. Ali jo torej lahko kdo kar vzame?« se sprašuje Jerič. Hrastničani nimajo zadržkov do odkupa 19-odstotnega deleža v podjetju in tudi ne do njegovega lastninskega preoblikovanja. Edina ovira je - denar za odkup, ki ga ni. Delež ocenjujejo na 128.000 evrov.
Laško preskrbuje Heineken
S Heinekenovim prevzemom Pivovarne Laško so tujci prevzeli tudi koncesijo za preskrbo Laškega s pitno vodo in pravico do dvanajstih vrtin do leta 2035. Enaka usoda je doletela vrtine nekdanje Droge Kolinske in Radenske, ki sta končali v hrvaških oziroma čeških rokah. Sedemnajst od 29 vrtin z vodo za živilsko industrijo se je v Sloveniji znašlo v tuji lasti, preden je občina Laško junija letos po sporazumni prekinitvi koncesijske pogodbe vodovod prevzela v »domačo« preskrbo.
Dana v Mirni si je premislila
»Ne glede na spremembe ustave smo se odločili, da vodovod predamo oziroma prodamo občini,« je povedal Marko Hren, direktor Dane. Dana, zasebna pijačarska družba in hkrati lastnica vodovoda v občini Mirna, je koncesijsko pogodbo z državo sklenila leta 2005 z veljavnostjo do leta 2020. S preskrbo s pitno vodo je lani ustvarila skoraj 160.000 evrov prihodkov in imela približno prav toliko stroškov upravljanja oziroma vlaganj v infrastrukturo. Na njihov sistem je priključenih okoli 800 ljudi iz Mirne in Šentruperta.
Ker cenitve še niso opravili, Hren o višini kupnine noče špekulirati, napoveduje le, da bo do leta 2020, če ne že približno leto prej, vodovod v lasti občine.
Krški Kostak skrbi izpad prihodka
V krškem Kostaku, komunalnem in gradbenem podjetju s pisano lastniško strukturo, v katerem le slaba polovica pripada občinama Krško in Kostanjevica, ostalo je v rokah zasebnikov, se zavedajo negativnih posledic, ki jih utegnejo ustavne spremembe imeti na njihovo poslovanje, predvsem na dejavnost vodopreskrbe. »Za natančno oceno posledic moramo počakati na sprejetje vseh podzakonskih aktov,« se je za Delo odzvala Mihaela Neral iz Kostaka.
Kostak je prav letos podpisal osemletno koncesijsko pogodbo za območje občine Krško. Iz tega imajo na leto 1,1 milijona evrov prihodka in tudi toliko odhodka. V zadnjih petih letih je Krško v vodopreskrbo vložilo 6,8 milijona. V Kostanjevici mu koncesija velja še dve leti, prihodki so skoraj desetkrat manjši kot v Krškem, v obdobju 2011-2015 pa je občina v preskrbo s pitno vodo vložila 824.000 evrov.
Zakonodaja v letu in pol
Državni zbor mora v letu in pol zakonodajo na področju vodopreskrbe uskladiti z ustavnimi določbami. A očitno ne bo šlo gladko. Država, meni naš vir, v imenu zaščite pitne vode pred tujci trenutno le gasi pretekle napake; pravno osnovo za »popravke« pa si bo morala šele izboriti.
