Državne ceste: prelivanja morda ne bo

Ljubljana – Tercet odhajajočih ministrov s premierko na čelu sinoči očitno ni dosegel soglasja o prelivanju sredstev z avtocestnega področja na razpadajoče državne ceste. S finančnega ministrstva so namreč sporočili, da je "bil dosežen dogovor in sprejeta rešitev, da se manjkajoča sredstva za financiranje obveznih gospodarskih služb na državnih cestah pokrije iz virov za investicije in redno vzdrževanje prometne infrastrukture, kjer se letos pričakuje tolikšen obseg prihodkov, ki bo ta primanjkljaj pokril. Na MzIP pa je, da to dokončno izpelje". Na MzIP pa so za STA pojasnili, da se vlada še usklajuje, da gre za več kombinacij in da bo več znanega v ponedeljek. (Spet en ponedeljek, tako kot pred štirinajstimi dnevi.)

Prav ministrstvo za infrastrukturo in prostor (MzIP) oziroma sam odhajajoči minister Samo Omerzel pa je najbolj zagret za prelivanje in uporabo avtocestnega denarja. (Letošnji obrok Darsovega nadomestila za stavbno pravico je 24 milijonov evrov, MzIP pa je vrglo oči na podvojeni znesek.) Tudi odhajajoča predsednica vlade Alenka Bratušek je včeraj izjavila, da se ji zdi prelivanje denarja glede na stanje na državnih cestah zdi več kot potrebno. Odhajajoči minister Uroš Čufer pa je že po seji vlade dejal, da je problem v tem, da je na infrastrukturnem ministrstvu zmanjkalo denarja za koncesije, torej za tekoče upravljanje in vzdrževanje cest, ne pa za investicijske dejavnosti, na primer za gradnjo ali obnovo.

Kako bodo na MzIP sedaj našli denar je torej njihov problem. Toliko večji, ker je bilo že od sprejema rebalansa letošnjega državnega proračuna napovedano, da bo šel naložbeni denar za upravljanje in vzdrževanje, vse investicije in večji del obnov pa je bil ustavljen, gradbišča pa konzervirana. Znano je, da se dela samo tam, kjer večino denarja primakne EU. (Če ga bo tudi v resnici odmrznila.)

Na MZIP sicer ocenjujejo, da bi do konca leta 2014 potrebovali dodatnih 70 milijonov evrov: za gospodarsko javno službo rednega vzdrževanja in varstva cest bi šlo 32,18 milijonov evrov (koncesionarji svoje delo opravljajo z začasnimi pogodbami, razpis za prihodnje oziroma tekoče koncesijsko obdobje pa je v obravnavi državne revizijske komisije, seveda), za vzdrževanje brežin dva milijona evrov, za talne obeležbe štiri milijone, za nadaljevanje del na ustavljenih oziroma nepredanih 30 gradbiščih enajst milijonov evrov, za sanacija dotrajanih mostov, kjer je promet omejen in za sanacijo plazov skupaj 12,1 milijon evrov, za prometno varnost (križišča, prehodi za pešce, ureditve avtobusnih postajališč, informiranje oziroma vzdrževanje opreme in sistemov za zagotavljanje podatkov za obveščanje javnosti o prometu) 5,4 milijona evrov, za ureditev premoženjsko pravnih stanj pa 3,5 milijona evrov.