Državne ceste upravljajo brez denarja

V Metliki opozarjajo, da je ogrožena varnost, na direkciji pa bi za celovit program sanacije cest potrebovali 160 milijonov evrov.

Objavljeno
29. december 2014 21.41
Bojan Rajšek, Litija
Bojan Rajšek, Litija
Metlika – Na Direkciji Republike Slovenije za ceste (DRSC), ki se spopada s kroničnim pomanjkanjem denarja, pravijo, da bi za celovito sanacijo plazov in usadov ter brežin ob državnih cestah potrebovali skoraj 160 milijonov evrov, a jih nimajo. Vodstvo metliške občine opozarja, da poškodovane državne ceste že resno ogrožajo varen promet.

Po mnenju metliškega župana Darka Zevnika so najbolj pereči trije državni cestni odseki, in sicer v Bušinji vasi, cestni odsek Štrekljevec–Jugorje (na obeh je vzpostavljena polovična zapora ceste) in mejni most na meddržavnem mejnem prehodu Božakovo, ki je toliko poškodovan, da po njem ne poteka promet. Prečkajo ga lahko le pešci. »Zaradi semaforiziranega prometa in zaprtja mejnega prehoda na občini dobivamo številne kritike, saj ljudi ne zanima, da gre za državne ceste in da sanacija ni v pristojnosti občine,« pravi Zevnik in doda, da je prav občina v zadnjih štirih letih obnovila nekaj odsekov državnih cest v naseljih Radovica, Drašiči, Bušinja vas in Metlika. Povrhu je postala praksa, da se vsa projektna dokumentacija za državne ceste financira iz občinskega proračuna. Mačehovski odnos države do celotne Bele krajine na področju cestne infrastrukture je nevzdržen, pravi Zevnik, ki je o težavah, s katerimi se srečujeta tudi črnomaljska in semiška občina, obvestil ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča. Od njega pričakuje nemogoče – popravilo vseh treh cest do konca leta.

Projekti so, denarja ni

Vršilec dolžnosti direktorja na DRSC Sergij Grmek je za Delo povedal, da imajo pripravljene projekte za izboljšanje stanja državnih cest, vendar za njihovo izvedbo potrebujejo denar. Po veljavni različici proračunu za leto 2015 denarja za projekte s področja investicij ne bo na voljo, saj je ta predviden zgolj za redno vzdrževanje državnih cest in za projekte, ki so sofinancirani iz evropskega sklada za regionalni razvoj.

Na DRSC pravijo, da je bilo na lokaciji cestnega usada Štrekljevec–Jugorje izvedena geološka preiskava, ki je pokazala, da bo treba načrtovati celovitejši ukrep. Manjši začasni ukrep ne bi bil učinkovit, saj bi se lahko plaz ob večjem deževju znova sprožil. Za sanacijo opornega zidu na isti cesti v Jugorju je bila že v pripravi investicijska in projektna dokumentacija, a so vse aktivnosti zaradi pomanjkanja denarja ustavljene. Poškodbe na mostu na mejnem prehodu Božakovo pa so tako obsežne, da bosta morali obe državi zgraditi nov most. Za ureditev ceste v Bušinji vasi je izdelana projektna dokumentacija, ki jo je naročila metliška občina, prav tako je pripravljen sporazum o sofinanciranju in končan javni razpis za izbor izvajalca del. Vendar DRSC svojega deleža v višini 864.844 evrov ne more zagotoviti.

Stanje na državnih cestah na območju metliške občine ne izstopa in je primerljivo z drugimi cestami po državi, pravi Grmek. DRSC ima na seznamu 215 plazov in usadov, za kar bi potrebovali 78 milijonov evrov. Za sanacijo 625 brežin pa bi potrebovali nadaljnjih 79,5 milijona evrov.

Cena žledu in poplav

Dodatne poškodbe na državnih cestah so letos povzročili še štirje elementarni dogodki, ki so za sabo pustili ogromno materialno škodo. Ta je na cestni infrastrukturi po februarskem žledolomu ocenjena na 8,7 milijona evrov. Za vzpostavitev prevoznosti državnih cest je bilo februarja in marca porabljenih dva milijona evrov. V nadaljevanju je bilo opravljenih še za približno milijon evrov najbolj nujnih del v sklopu pogodbe rednega vzdrževanja: odstranitev nevarnih dreves, popravilo bankin ... Za celovito sanacijo škode bo treba zagotoviti še najmanj 4,7 milijona evrov. Sicer pa je posredna škoda žledoloma veliko večja, saj so ob vsakem večjem deževju, kot posledica žleda, izkazana različna dogajanja na brežinah.

Septembrske poplave so povzročile dodatnih 5,6 milijona evrov škode, oktobrske in novembrske poplave pa skupaj 2,4 milijona evrov škode. DRSC je za sanacijo posledic žledoloma in poplav na državnem omrežju dobila šest milijonov evrov, je za Delo povedal Grmek.