Državni svet s predlogom zakona o odstrelu medvedov in volkov
Državni svet je na današnji seji sprejel predlog novele zakona o interventnem odvzemu medvedov in volkov iz narave.
Odpri galerijo
V Društvu za dobrobit živali AniMa so sprejetje zakonskega predloga označili za »poskus legalizacije poboja volkov in medvedov zaradi pritiskov interesnih lobijev«. FOTO: Matej Družnik
Na današnji seji državnega sveta sprejeti predlog novele zakona o interventnem odvzemu medvedov in volkov iz narave predvideva odstrel 220 rjavih medvedov med majem in koncem aprila prihodnje leto, med majem in koncem januarja prihodnje leto pa še odstrel 30 volkov.
»Z zakonom želimo najti pot za učinkovit način uravnavanja števila velikih zveri, tako da se populacija ohrani v ugodnem stanju, hkrati pa je omogočeno sobivanje ljudi in velikih zveri na način, da se lahko kmetijska dejavnost ohrani na dosedanji ravni,« so zapisali v državnem svetu in ocenili, da se trenutnih razmer ne da več reševati z odstreli na podlagi odločb.
Sedaj veljavni interventni zakon je predvidel odstrel 175 medvedov in 11 volkov, njegova veljavnost se bo iztekla konec septembra. Predlog novele poleg povečanja odstrela podaljšuje tudi obdobje predvidenega odstrela do konca januarja oz. aprila prihodnje leto. Predlog novele med drugim predvideva tudi bolj ohlapne pogoje za odstrel volkov.
Državni svet je sprejel tudi predlog zakona o interventnih ukrepih pri ravnanju s komunalno odpadno embalažo in z odpadnimi nagrobnimi svečami. Predlog je na klop svetnikov prišel iz zbornice komunalnih podjetij, ki deluje pod okriljem GZS. Ta se nekoliko razlikuje od državnega interventnega zakona, ki je bil sprejet leta 2018 in je prenehal veljati konec lanskega leta, državo pa bi stal 8,7 milijona evrov.
Predlog med drugim določa, da ravnanje s komunalno odpadno embalažo, ki se na dan ogleda po uveljavitvi zakona nahaja na lokacijah izvajalcev javne službe in je družbe za ravnanje z odpadno embalažo niso prevzele, zagotovi država. Enako velja za embalažo, ki je družbe napovedano ne bodo prevzele v bodoče. Država pa ima pravico in dolžnost izterjati vračilo stroškov zaradi izvedbe interventnih ukrepov od družb in nosilcev skupnih načrtov.
Svetniki so sprejeli še predlog novele zakona o javnem naročanju, katerega cilj je izboljšanje učinkovitosti sistema pojasnjevanja in popravkov ponudb. »Le tako mogoče doseči cilj, da bodo v postopkih izbrani ekonomsko najugodnejši ponudniki. V praksi namreč pogosto prihaja do primerov, ko je zaradi bagatelnih prekrškov iz postopka izločena ekonomsko najugodnejša ponudba,« so obrazložili.
»Z zakonom želimo najti pot za učinkovit način uravnavanja števila velikih zveri, tako da se populacija ohrani v ugodnem stanju, hkrati pa je omogočeno sobivanje ljudi in velikih zveri na način, da se lahko kmetijska dejavnost ohrani na dosedanji ravni,« so zapisali v državnem svetu in ocenili, da se trenutnih razmer ne da več reševati z odstreli na podlagi odločb.
»Poskus uzakonitve poboja volkov in medvedov«
Interventni zakon potrebujemo za podnebno krizo, ne za volkove in medvede
Interventni zakon potrebujemo za podnebno krizo, ne za volkove in medvede
Sedaj veljavni interventni zakon je predvidel odstrel 175 medvedov in 11 volkov, njegova veljavnost se bo iztekla konec septembra. Predlog novele poleg povečanja odstrela podaljšuje tudi obdobje predvidenega odstrela do konca januarja oz. aprila prihodnje leto. Predlog novele med drugim predvideva tudi bolj ohlapne pogoje za odstrel volkov.
Državni svet je sprejel tudi predlog zakona o interventnih ukrepih pri ravnanju s komunalno odpadno embalažo in z odpadnimi nagrobnimi svečami. Predlog je na klop svetnikov prišel iz zbornice komunalnih podjetij, ki deluje pod okriljem GZS. Ta se nekoliko razlikuje od državnega interventnega zakona, ki je bil sprejet leta 2018 in je prenehal veljati konec lanskega leta, državo pa bi stal 8,7 milijona evrov.
Ustreliti nameravajo približno tretjino volkov na področju Slovenije. FOTO: Jaka Črtalič
Predlog med drugim določa, da ravnanje s komunalno odpadno embalažo, ki se na dan ogleda po uveljavitvi zakona nahaja na lokacijah izvajalcev javne službe in je družbe za ravnanje z odpadno embalažo niso prevzele, zagotovi država. Enako velja za embalažo, ki je družbe napovedano ne bodo prevzele v bodoče. Država pa ima pravico in dolžnost izterjati vračilo stroškov zaradi izvedbe interventnih ukrepov od družb in nosilcev skupnih načrtov.
Svetniki so sprejeli še predlog novele zakona o javnem naročanju, katerega cilj je izboljšanje učinkovitosti sistema pojasnjevanja in popravkov ponudb. »Le tako mogoče doseči cilj, da bodo v postopkih izbrani ekonomsko najugodnejši ponudniki. V praksi namreč pogosto prihaja do primerov, ko je zaradi bagatelnih prekrškov iz postopka izločena ekonomsko najugodnejša ponudba,« so obrazložili.
