Slovenija nima tradicije učinkovitega sodelovanja javnosti pri pomembnih odločitvah in projektih. Postopki določajo, kdaj se javnost lahko vključi v projekt, kar pa se ne zgodi dovolj zgodaj. Še referendumi pokažejo le razmerje političnih sil. V tujini za hitrejše odločanje in tudi boljšo sprejetost odločitev čedalje pogosteje uporabljajo občanske zbore, v katere povabijo 100 ljudi, jih sedem koncev tedna izobražujejo, potem pa občani oblikujejo informirana priporočila.
Radi bi varnejšo, cenejšo in za proizvajalce dobičkonosno elektriko, hitrejše odločanje, a vse ne gre hkrati, je ob tem opozoril Leon Cizelj, direktor Instituta Jožef Stefan, gostitelja konference Prihodnost slovenskega energetskega prehoda. Dodal je, da imajo vse države z majhnimi emisijami energetike v uporabi jedrske elektrarne in hidroelektrarne. V Nemčiji, ki zdaj vidi zaprtje jedrskih elektrarn kot napako, so od začetka zagotavljali, da bo podpora sončnim in vetrnim elektrarnam gospodinjstva stala en evro na mesec, zdaj je ta strošek skočil tudi na 150 evrov.
Komentarji