Državo pozivajo, naj poravna svoj dolg

Črna na Koroškem – Po objavi izjemno slabih rezultatov letošnjih merjenj vsebnosti svinca v krvi otrok, kjer so presežene mejne vrednosti ugotovili pri kar petini triletnikov, se v Zgornji Mežiški dolini krepijo zahteve, naj država pospeši sanacijske ukrepe, jih podaljša tudi po letu 2022, poravna dolg za nazaj ter za okoljsko sanacijo nameni več denarja. 

Črnjanska županja Romana Lesjak pravi: »Rezultati vzbujajo skrb. Pri nobenem otroku ne bi smela biti presežena mejna vrednost svinca, to je sto mikrogramov na liter krvi. Vsak dan me kličejo zaskrbljeni starši, ki zahtevajo takojšnje ukrepe tako od občine kot tudi od države in Tovarne akumulatorskih baterij.«  Črnjanski občinski svet namerava na današnji izredni seji vlado pozvati k sprejetju zakona o okoljski sanaciji Zgornje Mežiške doline, saj zdajšnji odlok ni dovolj stabilna in zavezujoča oblika financiranja. Čeprav se je država zavezala, da bo za okoljsko sanacijo namenila milijon evrov na leto, dogovora ni izpolnila. Občinama Črna in Mežica za pretekla leta dolguje okoli dva milijona evrov. Dodatna težava odloka je, da z državnim denarjem občinama ni dovoljeno poseči na zasebna zemljišča, zakon pa bi to možnost lahko dopustil.

Potrebovali bi trikrat več  

V Črni in Mežici že zdaj ugotavljajo, da okoljske sanacije ne bodo končali do leta 2022, kot je predvideno v odloku, zato nameravajo državo pozvati k podaljšanju ukrepov. »V Mežici, kjer razpolagamo s približno šeststo tisočaki na leto, bi potrebovali najmanj trikrat toliko, da bi postorili najnujnejše,« pravi mežiški župan Dušan Krebel.

Na ministrstvu za okolje in prostor pravijo, da so za sanacijo degradiranega okolja Zgornje Mežiške doline namenili že več kot osem milijonov evrov, za dokončanje vseh predvidenih ukrepov do leta 2022 pa jih bodo še okoli 5,4 milijona. Kakšne so možnosti za podaljšanje sanacije po tem obdobju, bo Korošcem danes pojasnila Bernarda Podlipnik z ministrstva za okolje in prostor. 

Od Taba bodo zahtevali okoljska poročila

V Črni na Koroškem so na izredno sejo povabili tudi direktorja Tovarne akumulatorskih baterij Bogomirja Aupriha, od katerega bodo zahtevali, da vsako leto posreduje okoljska poročila o vplivu proizvodnje na okolje. Tovarna, v kateri je zaposlenih veliko Črnjanov, sodeluje z ravensko območno enoto Nacionalnega inštituta za javno zdravje v prizadevanju, da bi starši otrok, zaposleni v svinčeni proizvodnji, upoštevali navodila in ne bi prinašali svinčenega prahu v domače okolje. Čeprav v podjetju trdijo, da veliko vlagajo v lokalno okolje, jih večina meni, da je njihov prispevek zelo majhen glede na dobiček, ki da ga kuje podjetje tudi na račun njihovega zdravja. »Novo asfaltno igrišče ne more odtehtati svinca v krvi naših otrok,« pravijo črnjanski starši. Lani je imel Tab ob 236 milijonih evrov prihodkov dobrih 20 milijonov čistega dobička.

»Nujne so tudi stalne in kontinuirane meritve zraka tako v Črni kot v Mežici,« pravi Neda Hudopisk z ravenskega Nijza. Arso zdaj meri kakovost zraka samo na stalnem merilnem mestu v Žerjavu, mobilna merilna enota pa občasno kroži po obeh občinah. »Zahtevamo pogostejši monitoring, ne le zraka, ampak tudi zemlje,« povedo v Črni.