

Kot so zapisali, so "znane politične skupine" pisatelja in nekdanjega predsednika DSP Toneta Partljiča na zaslišanje pred preiskovalno komisijo poklicale zaradi anonimne prijave suma ekstremističnega delovanja.
Prepričani so, da so takšno povabilo in takšna namigovanja "huda politična manipulacija" ter poskus poslancev, ki so podpisali pobudo, da odvrnejo pozornost od "lastnih sprevrženih političnih dejanj v preteklosti". Predvsem pa je takšno zaslišanje po oceni upravnega odbora DSP poskus razvrednotenja spontanih ljudskih protestov v minulem obdobju. Takšno ravnanje po njihovih navedbah spominja na politične procese iz totalitarne preteklosti in bi v razvitih parlamentarnih demokracijah zahtevalo opravičilo predsednika parlamenta.
Sicer pa dobrikanje in celo pokroviteljsko obnašanje zasliševalcev do Partljiča po mnenju upravnega odbora DSP kažeta na njihovo duhovno pritlikavost in poniglavost. Prav tako so ogorčeni nad "nizko politično, kulturno in jezikovno omiko večine slovenskih poslancev, ki pa si praviloma jemljejo največ besede in s tem slabo vplivajo na kulturno in jezikovno raven vseh Slovencev".
Iz skupine znanih Mariborčanov, ki naj bi jih zaslišala omenjena preiskovalna komisija, je pred njo v sredo, 19. marca, stopil le pisatelj Tone Partljič, ki zaslišanje razume kot politični konstrukt in nov poskus kriminalizacije mariborskih vstaj.
Vabilo na zaslišanje sicer temelji na anonimki, ki jo je komisija štela kot dokazno gradivo za sum, da so krivi moralne, finančne ali organizacijske podpore vstajam in posledično tudi nasilja.
Na zaslišanje so bile kot priče med drugim vabljeni še kulturologinja Vesna Vuk Godina, novinar Jaša Lorenčič, nekdanji rektor mariborske univerze Ludvik Toplak, direktor Policijske uprave Maribor Danijel Lorbek in mariborski mestni svetnik Rok Peče.
Zoper zaslišanje Partljiča je protestiral tudi podpredsednik mednarodnega PEN Boris A. Novak, ki ocenjuje, da gre "za poskus inkriminiranja kolega, ki ima velike zasluge za demokratizacijo slovenske družbe".
Komentarji