Đuđićeva je menda »oprala« več deset milijonov evrov v slovenskih bankah

Zaključno poročilo je obremenjujoče za nekatere člane SD in SDS. Ovadba Primoža Britovška.
Objavljeno
16. maj 2018 20.15
Posodobljeno
17. maj 2018 09.43
Rezultati preiskovalne komisije Janka Möderndorferja bodo marsikomu povzročili glavobol. FOTO: Matej Družnik/Delo
Ljubljana – Zaključno poročilo preiskovalne komisije Janka Möderndorferja (SMC), ki se ukvarja s preiskovanjem sumov pranja denarja v NLB in NKBM, je obremenjujoče za člane ministrov Pahorjeve vlade 2008–2012, za stranko SDS pa zaradi posojila Dijane Đuđić.

Zaključno poročilo preiskovalne komisije je obsežno, en del bo od jutrišnjega dne dostopen javnosti, večinoma pa bo označeno kot tajno in bo dosegljivo le poslancem v zaprti sobi v kletnih prostorih državnega zbora. Po naših informacijah komisija ugotavlja, da je državni vrh v času, ko se je dogajal iranski posel Farrokh prek NLB, od leta 2009 do jeseni 2010, torej v obdobju vlade Boruta Pahorja, povsem odpovedal in da je bila na neki način ogrožena nacionalna varnost države. V poročilu po naših informacijah najbolj bremenijo takratnega ministra za finance Franca Križaniča in zunanjega ministra Samuela Žbogarja zaradi opustitve dolžnega ravnanja. O Pahorjevem svetovalcu za nacionalno varnost Darku Lubiju pa menijo, da ni več primeren za delo v javni upravi.
 

Davčni vrtiljak


V iranskem poslu prek NLB je zaznati vrsto elementov poskusov pranja denarja, a bolj kot ta del zgodbe je po naših podatkih vznemirljiv tisti, ki zadeva sankcije proti Iranu zaradi jedrskega programa v tej državi. In še ena zanimivost v zgodbi Farrokh: v komisiji naj bi ob analizi profilacije okoli 800 milijonov dolarjev ugotovili, da je ista iranska banka (Meli) s sedežem v Moskvi izvajala podobne posle z NLB tudi v osemdesetih letih. Zato, pravijo naši viri, je težko verjeti, da v NLB nihče ni vedel, kaj se dogaja v tem primeru.

Drugi del preiskave se nanaša na sume pranje denarja v NKBM. V tem primeru bo komisija po naših informacijah kazensko ovadila Primoža Britovška, nekdanjega izvršnega direktorja v NKBM, ki je prišel v banko v času druge Janševe vlade leta 2012; pred tem je bil agent Sove. Bil je tudi član SDS, a ni potrditev, da bi imel pri svojih dejanjih politično ozadje. Ovadili ga bodo zaradi sumov ponarejanja listin in suma pranja denarja. Obstaja več poročil, ki podajajo resne sume, da je NKBM takrat zaradi pomanjkljivega notranjega nadzora prek njenih poslovalnic omogočala nenavadne dvige denarja, sumi pa se, da naj bi člani italijanske mafije na ta način poskušali oprati denar.

Od leta 2016 je z NKBM poslovala tudi Dijana Đuđić. Po informacijah našega vira je menda pravnica iz Prijedora v Sloveniji na večjem številu bančnih računov v različnih bankah »obrnila« več milijonov evrov denarja, od tega je po dosegljivih informacijah na njen račun v banki NKBM prišlo iz tujine nekaj sto tisoč evrov denarja.

Primer poslovanja Đuđićeve je zanimiv, ker je konec lanskega leta SDS pri njej sklenila posojilno pogodbo v višini 450.000 evrov, zavarovala pa ga je z deležem stranke v podjetju Nova obzorja, ki se ukvarja z založništvom, delež pa je vreden le dobrih 17.000 evrov. Posel, ki v vseh elementih spominja na davčni vrtiljak, je izpeljal Janez Janša. Ko so po pritisku javnosti in po opozorilih računskega sodišča ugotovili, da bi lahko s tem posojilom kršili zakon o političnih strankah, je SDS vrnila denar Dijani Đuđić, pri tem pa niso razkrili, na kateri bančni račun. S posli Đuđićeve se zdaj ukvarja policija petih držav: Avstrije, Madžarske, Slovaške, Slovenije in BiH.