Ljubljana – Davčna uprava se z davkom na nepremičnine ne bo več ukvarjala, geodeti bodo še naprej urejali podatke v registru. »Odločitev ustavnega sodišča moramo preučiti,« pravi generalni direktor Gursa Anton Kupic. Geodetski izvajalci so si obetali dober posel in ostali praznih rok.
»Stranke bomo še naprej sprejemali. Odpovedi rezerviranih terminov še ne dobivamo. Ves čas pozivamo državljane, naj uredijo podatke o svojih nepremičninah v registru,« pravi Karmen Jereb iz službe za stike z javnostjo na geodetski upravi (Gurs).
Durs je naročil opremo
Uslužbenci geodetske uprave so minulo soboto v šestih enotah opravili še četrto delovno soboto, ki so jih uvedli, potem ko so lastniki nepremičnin že februarja rezervirali vse proste datume za osebne obiske v njihovih enotah do konca marca. Za brezplačno telefonsko številko, prek katere so naročali stranke, so geodeti od 20. januarja do konca februarja plačali 11.980 evrov, klic je povprečno trajal štiri minute, sprejemalo jih je od deset do 15 operaterjev na dan. Za 1.179.902 obvestil o nepremičninah z informativnimi izračuni davka na nepremičnine so za poštnino plačali 393.830 evrov, za tisk in kuvertiranje 79.583 evrov. Sicer pa so izdatki za telefone, pošto in opremo, ki jih omenjamo tu, kaplja v morje: po besedah predsednice vlade Alenke Bratušek je država v projekt davka na nepremičnine doslej že vložila 20 milijonov evrov.
»Davčna uprava bo prekinila vse dejavnosti, povezane z davkom na nepremičnine, ker so ustavni sodniki razveljavili zakon o tej dajatvi,« pravi predstavnica za stike z javnostjo Azra Škrgić. V davčni upravi so imeli za uvajanje davka na nepremičnine na voljo 700.000 evrov – doslej so jih porabili 120.000. Z dobavitelji opreme so vnaprej sklenili pogodbe in zdaj, ko je davek na nepremičnine že preteklost, se sprašujejo, kaj bodo s pogodbami, s katerimi so opremo naročili in se zavezali, da jo bodo plačali. Načrtovali so, da bo podpora za prvo odmero novega davka pripravljena do konca marca.
Posel splaval po vodi
Ponudniki geodetskih storitev so v davku na nepremičnine prepoznali dobro priložnost za posel, ker so predvideli, da bodo zaradi davka podatke o premoženju množično urejali tudi veliki lastniki, podjetja in drugi. Zdaj, ko je davek propadel, so po vodi splavale tudi dobre poslovne priložnosti. »Po razveljavitvi zakona me je klicalo več članov združenja in spraševalo, ali naj zdaj tožijo ministrstvo za finance in državo, ker za tri mesece dela najbrž ne bodo dobili nobenega plačila. Podjetja so naročala njihove storitve, ker so hotela urediti podatke in listine o svojem premoženju, da bi očistila davčno osnovo. A ker davka ne bo, bo marsikatero takoj opustilo urejanje podatkov. Nekateri člani našega združenja, manjši del, so z lastniki nepremičnin sklenili pogodbo, da bo plačilo storitev odvisno od prihranka pri davku,« pravi predsednik uprave Gospodarskega interesnega združenja geodetskih izvajalcev Andrej Mesner.
Pričakovanje velike zmede
Ustavni sodniki niso razveljavili le celotnega zakona o davku na nepremičnine, ampak tudi več določb zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. »Pričakujem, da bo nastala velika zmeda v množičnem vrednotenju nepremičnin. Ne predstavljam si, kaj se bo zdaj dogajalo na tem področju. Tudi v združenju še preučujemo ta del odločitve ustavnih sodnikov,« napoveduje Mesner.
Ustavni sodniki so presojo zakona o davku na nepremičnine razširili tudi na zakon o množičnem vrednotenju nepremičnine, ker je bila kot davčna osnova za razveljavljeni davek določena posplošena tržna vrednost iz tega zakona. Sklenili so, da je v neskladju z ustavo tudi zakon o množičnem vrednotenju, »kolikor se nanaša na množično vrednotenje nepremičnin zaradi obdavčenja«. Takšni so sedmi, osmi, 11. in 15. člen tega zakona.
Komentarji