Duševno zdravje kmalu bolj dostopno
Kočevska in Bela krajina dobila dva centra za duševno zdravje
Odpri galerijo
"Pri nas ni več duševnih motenj in bolezni, manjša je dostopnost do preventive in zdravljenja," pravita direktorica Zdravstvenega doma Kočevje Polona Vidič Hudobivnik in Jasna Vesel, občinska svetnica in psihologinja na Gimnaziji in srednji šoli Kočevje.
Kočevje – Med predvidenimi 25 centri za duševno zdravje odraslih in 25 centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov, ki naj bi jih ustanovili po marca sprejeti Resoluciji o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018−2028, bo le širše kočevsko-ribniško območje z Belo krajino imelo oba centra. Delovati bosta začela že v začetku prihodnjega leta.
»V Kočevju nimamo več duševnih bolezni in motenj, imamo pa slabe kazalnike duševnega zdravja,« pravi Jasna Vesel, občinska svetnica in psihologinja na Gimnaziji in srednji šoli Kočevje, ki si je prizadevala, da bi Kočevje dobilo oba centra za duševno zdravje. Območje spada med bolj tvegana za razvoj težav v duševnem zdravju, saj so neugodni sociodemografski in socioekonomski kazalniki, nižja je izobrazbena struktura, visoka brezposelnost, razširjen je nezdrav življenjski slog, slaba dostopnost do zdravstvenih storitev…
Slednje se odraža tudi na področju reševanja dušenih težav, kjer se morajo ljudje po pomoč odpeljati najmanj eno uro stran, v Ljubljano ali Novo mesto. Kljub temu pa je leta 2016 psihiatrične ambulante obiskalo 4000 odraslih in 375 otrok in mladostnikov s širšega kočevsko-ribniškega območja.
Da pa bi to slabšo dostopnost spremenili, bosta s 1. januarjem začela delovati dva centra za duševno zdravje. Delovala bosta na širšem kočevsko-ribniškem območju in v Beli krajini, kjer je okoli 58.000 odraslih in 16.000 otrok. »Ti centri so interdisciplinarni, tako da se zdravstvena stroka povezuje tudi s centrom za socialno delo in drugimi ustanovami,« pravi Polona Vidič Hudobivnik, direktorica Zdravstvenega doma Kočevje. V obeh centrih bo zaposlenih 34 ljudi, kar je četrtina vseh sedaj zaposlenih v Zdravstvenem domu Kočevje.
Za delovanje obeh centrov bo zdravstvena zavarovalnica v prihodnjem letu zagotovila 1,2 milijona evrov, vendar to ni projekt, ki bi se čez čas zaključil, ampak naj bi – tako je zamišljeno tudi v resoluciji – tudi z večjo dostopnostjo reševali težave na področju duševnega zdravja. »Vendar pa bo to tudi nekoliko pilotni projekt, saj bo država v letu 2019 imela le štiri tovrstne centre za duševno zdravje,« pravi Polona Vidič Hudobivnik.
Ocenjuje, da bodo zagotovo imeli nekaj težav pri iskanju kadrov, saj nam že sedaj v Sloveniji primanjkuje kliničnih psihologov in pedopsihologov, s tem, da naj bi v kočevskem centru za otroke in mladostnike imeli zaposlene štiri klinične psihologe, v centru za odrasle pa tri. Oba centra nista zamišljena le kot centra za zdravljenje, ampak tudi v smislu preventive, ki naj bi delovala predvsem na terenu.
Tu ni več duševnih bolezni
»V Kočevju nimamo več duševnih bolezni in motenj, imamo pa slabe kazalnike duševnega zdravja,« pravi Jasna Vesel, občinska svetnica in psihologinja na Gimnaziji in srednji šoli Kočevje, ki si je prizadevala, da bi Kočevje dobilo oba centra za duševno zdravje. Območje spada med bolj tvegana za razvoj težav v duševnem zdravju, saj so neugodni sociodemografski in socioekonomski kazalniki, nižja je izobrazbena struktura, visoka brezposelnost, razširjen je nezdrav življenjski slog, slaba dostopnost do zdravstvenih storitev…
Slednje se odraža tudi na področju reševanja dušenih težav, kjer se morajo ljudje po pomoč odpeljati najmanj eno uro stran, v Ljubljano ali Novo mesto. Kljub temu pa je leta 2016 psihiatrične ambulante obiskalo 4000 odraslih in 375 otrok in mladostnikov s širšega kočevsko-ribniškega območja.
Slaba dostopnost
Da pa bi to slabšo dostopnost spremenili, bosta s 1. januarjem začela delovati dva centra za duševno zdravje. Delovala bosta na širšem kočevsko-ribniškem območju in v Beli krajini, kjer je okoli 58.000 odraslih in 16.000 otrok. »Ti centri so interdisciplinarni, tako da se zdravstvena stroka povezuje tudi s centrom za socialno delo in drugimi ustanovami,« pravi Polona Vidič Hudobivnik, direktorica Zdravstvenega doma Kočevje. V obeh centrih bo zaposlenih 34 ljudi, kar je četrtina vseh sedaj zaposlenih v Zdravstvenem domu Kočevje.
Za delovanje obeh centrov bo zdravstvena zavarovalnica v prihodnjem letu zagotovila 1,2 milijona evrov, vendar to ni projekt, ki bi se čez čas zaključil, ampak naj bi – tako je zamišljeno tudi v resoluciji – tudi z večjo dostopnostjo reševali težave na področju duševnega zdravja. »Vendar pa bo to tudi nekoliko pilotni projekt, saj bo država v letu 2019 imela le štiri tovrstne centre za duševno zdravje,« pravi Polona Vidič Hudobivnik.
Nekateri kadri bodo problem
Ocenjuje, da bodo zagotovo imeli nekaj težav pri iskanju kadrov, saj nam že sedaj v Sloveniji primanjkuje kliničnih psihologov in pedopsihologov, s tem, da naj bi v kočevskem centru za otroke in mladostnike imeli zaposlene štiri klinične psihologe, v centru za odrasle pa tri. Oba centra nista zamišljena le kot centra za zdravljenje, ampak tudi v smislu preventive, ki naj bi delovala predvsem na terenu.
