Dve razvojni agenciji, a čedalje manj služb

Kočevje - Kar 43 odstotkov oziroma 3137 ljudi se jih v službo vozi drugam, in to kljub temu da sta v občini dve razvojni ustanovi: Razvojni center Kočevje Ribnica in Podjetniški inkubator Kočevje (PIK).

Statistika je neizprosna: marca je bila stopnja brezposelnosti v občini Kočevje 23,9-odstotna, skorajda dvakrat višja od slovenskega povprečja, ki je 13,9 odstotka. Med 1750 brezposelnimi v aprilu jih je imela slaba polovica končano največ osnovno šolo. Socialne prejemke dobiva vsak 12. prebivalec Kočevja, na ravni države vsak 23. državljan.

Povprečna plača v 875 kočevskih podjetjih je bila s 1296 evri skoraj četrtino (300 evrov) pod slovenskim povprečjem, bruto vrednost investicij v nova osnovna sredstva je po podatkih statističnega urada 883 evrov na prebivalca, kar je trikrat manj od slovenskega povprečja 2564 evrov.

Trdovratni negativni trendi

Čeprav je bil že leta 2006 za pospeševanje gospodarstva na območju osmih občin širšega kočevsko-ribniškega območja ustanovljen Razvojni center Kočevje Ribnica, se negativni trendi doslej niso opazneje spremenili. »V zadnjih treh letih smo pridobili 5,7 milijona evrov nepovratnih sredstev za projekte razvoja podeželja in podjetniške projekte,« pravi direktorica Milena Glavač. Največ denarja so pridobili s programom Pokolpje – s tremi razpisi za spodbujanje začetnih investicij v letih 2011 in 2012 2,3 milijona evrov.

Drugi, še obsežnejši program je projekt Leader, pri katerem od Idrijce do Kolpe na območju enajstih občin izvajajo 63 programov za razvoj podeželja. »Doslej je bilo že izplačanih milijon evrov nepovratnih sredstev, v izvajanju in izplačilu jih je še 918.000 evrov,« pravi Glavačeva.

Drugi programi so manjši: v štipendijsko shemo je vključenih deset podjetij, ki so podelila 14 štipendij, prek garancijske sheme pa so zadnja tri leta odobrili za skoraj 379.000 evrov ugodnih posojil.

Razvojni center, v katerem so štirje zaposleni, ima za delovanje na leto približno 180.000 evrov. Osem občin, lastnic te ustanove, zagotavlja okoli 20.000 evrov, s tem da občina Kočevje svojega deleža ne plačuje že dve leti. »Drugi denar, ki ga potrebujemo za delovanje, dobimo na trgu in z različnimi projekti,« pravi Milena Glavač.

V inkubatorju 40 zaposlenih

Druga kočevska razvojna ustanova, ki se dopolnjuje z Razvojnim centrom, je Podjetniški inkubator Kočevje. Deluje od leta 2009 in ima štiri zaposlene. Njihovi prihodki so bili lani okoli 115.000 evrov, od tega so iz proračuna občine Kočevje prejeli skorajda 63.000 evrov, drugo so ustvarili na trgu. Letos razpolagajo s skorajda 218.000 evri, od tega je 151.000 evrov iz občinskega proračuna, saj bodo zaposlili direktorja in kupili dodatne prostore za PIK.

Njihov uspeh je, da so zapolnili prostorske zmogljivosti PIK, kjer je zaposlenih 40 ljudi, pravi Vlado Komljenovič, samostojni raziskovalec PIK. V Sloveniji naj bi v povprečju v podjetniških inkubatorjih preživelo 65 odstotkov inkubiranih podjetij, v PIK 80 odstotkov, pravi Komljenovič: »Le tri podjetja od 15, ki so bila vključena v PIK, so nehala poslovati.« Zdaj je največji projekt PIK pridobivanje novih prostorov.

»Če zanemarim pogoje države, na katere ne moremo vplivati, je največja ovira pri našem delu premajhno sodelovanje in povezovanje v tem okolju,« pravi Milena Glavač. Podobno meni Komljenovič: »Največje težave so negativna miselnost o zasebnem podjetništvu, velika apatija in nepripravljenost na lastno pobudo.« Oba opozarjata tudi na veliko zbirokratiziranost države in razmere v lokalni politiki. »A v zadnjem času smo se pri nekaj projektih le povezali,« še pravi Glavačeva.