Dve tretjini potrošnikov hrano kupuje v akcijah

Občutek, da je vrečka z živili ob vsakem obisku trgovine lažja ob enako odštetem znesku za vsebino v njej, ni zgolj subjektiven. Po podatkih statističnega urada (Surs) se je hrana lani podražila za 4,5 odstotka. Tudi večina (92 odstotkov) vprašanih v anketi Mediane ocenjuje, da so se cene hrane v zadnjem letu zelo ali vsaj nekoliko zvišale.

Da se je najbolj podražilo meso, meni 52 odstotkov anketirancev, 14 odstotkov jih ocenjuje, da so najbolj poskočile cene kruha in pekovskih izdelkov, osem odstotkov pa, da so se najbolj dvignile cene mleka in mlečnih izdelkov, kažejo rezultati telefonskega in spletnega anketiranja, ki ga je na vzorcu 729 vprašanih prejšnji teden izvedel inštitut za raziskovanje trga in medijev Mediana.

Višje cene hrane so vplivale tudi na nakupovalne navade. Vsaj nekoliko jih je spremenilo skoraj dve tretjini (62 odstotkov) vprašanih, dobra tretjina (36 odstotkov) pa nakupovalnih navad ni spremenila. Spremembe nakupovalnih navad so povezane s prihodki. »Anketa sicer ni merila prihodkov anketirancev, vendar se je pokazalo, da je 36 odstotkov (kar je dvakrat večji delež kot na celotnem vzorcu) vprašanih z osnovnošolsko izobrazbo precej spremenilo nakupovalne navade. Tri petine (61 odstotkov) anketirancev s poklicno izobrazbo pa je nakupovalne navade nekoliko spremenilo,« je rezultate komentiral Delov analitik Roman Zatler.

INFOGRAFIKA: Delo 

Za podražitve govejega mesa odgovorni vsi v verigi

Dve tretjini vprašanih se na prehransko draginjo odziva z nakupovanjem živil s popusti in v akcijah. Triinštirideset odstotkov jih več kuha doma in manj hodi v restavracije. Po približno dve petini pa jih izbira cenejše blagovne znamke, del hrane pridela doma oziroma kupuje manj.

Ministrstvo: Nizke cene še niso nedovoljeno ravnanje. Popis bodo izboljšali

Med tistimi, ki redkeje zahajajo v restavracije, je največ (49 odstotkov) vprašanih z visokošolsko izobrazbo. V diskontnih trgovinah pogosteje (41 odstotkov) kupujejo manj premožni. Ženske pogosteje (68 odstotkov) uporabljajo popuste in akcije ter pogosteje (45 odstotkov) del hrane pridelajo doma. Prav tako pogosteje na lastnem vrtičku ali v sadovnjaku del hrane pridelajo doma anketiranci iz pomurske (68 odstotkov) in dolenjske regije (63 odstotkov). Anketiranci s srednješolsko izobrazbo pa pogosteje (48 odstotkov) izbirajo cenejše blagovne znamke.

Lanska rast cen hrane v Sloveniji je močno presegala evrsko povprečje, pravijo v Banki Slovenije. FOTO: Shutterstock

Zaznavo anketirancev, da se je v preteklem letu najbolj podražilo meso, potrjujejo tudi podatki Sursa. Goveje in telečje meso je bilo decembra lani 26 odstotkov dražje kot v istem mesecu leto prej. Predstavniki členov živilskopredelovalne verige, ki so se oktobra lani sestali na kmetijskem ministrstvu, so zatrjevali, da niso vplivali na podražitve.

Na ministrstvu za kmetijstvo so kot enega od vzrokov navedli pomanjkanje govejega mesa na evropskem trgu. »Cene rastejo v celotni verigi, od pridelovalcev do potrošnikov, ti pa hitrejše in izrazitejše spremembe občutijo zaradi manjšega in bolj občutljivega trga, večje odvisnosti od vremenskih razmer, kupne moči ter manjše raznolikosti in nestabilnih odnosov v verigi preskrbe s hrano,« so zapisali.

Vpliv potrošniških vzorcev

Lanska rast cen hrane v Sloveniji je močno presegala evrsko povprečje, v decembra objavljenem poročilu ugotavlja Banka Slovenije. Preseganje je bilo še posebej izrazito pri cenah mesa, olja ter sadja in zelenjave. Večja rast cen brezalkoholnih pijač pa je večinoma posledica davčnih sprememb. Na začetku lanskega leta se je zvišal davek na dodano vrednost (DDV) za sladke pijače, in sicer z 9,5-odstotne obremenitve, ki velja za živilske izdelke, na splošno 22-odstotno davčno stopnjo.

Dobršen del razlike med Slovenijo in evrskim povprečjem lahko pojasnijo potrošniški vzorci, zlasti kadar izdelek z visoko rastjo cen predstavlja primerjalno večji delež izdatkov. Pri tem so v sestavi nakupa tipičnega domačega in evrskega potrošnika znatne razlike, pojasnjujejo v centralni banki. »V primerjavi z domačim evrsko gospodinjstvo večji del svojih izdatkov za hrano nameni suhim mesninam, kruhu in ribam, medtem ko pri domačem gospodinjstvu svinjina, perutnina in zlasti tobačni izdelki predstavljajo primerjalno večji delež izdatkov.« Poenostavljeno: slovenski potrošniki večji del izdatkov namenijo za meso, ki se je lani v Sloveniji nadpovprečno podražilo.

Inflacija je lani znašala 2,7 odstotka – kar je več kot leto prej –, k njej so največ prispevale prav cene hrane in brezalkoholnih pijač. Desetletni pregled cen življenjskih potrebščin (nanašajo se na december 2025 glede na povprečje leta 2015) prav tako kaže, da so se najbolj, za več kot 50 odstotkov, zvišale cene hrane in pijač. V kategoriji hrana so se najbolj podražili goveje in telečje meso (za 96 odstotkov), sadje (96 odstotkov), krompir (95 odstotkov), maslo (75 odstotkov), oljčno olje (73 odstotkov) in sveže posneto mleko (64 odstotkov), še kažejo podatki Sursa.

Po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je imela Slovenija oktobra lani najhitreje rastoče cene hrane v Evropski uniji: hrana se je podražila za 6,8 odstotka v primerjavi z letom prej. Novembra se je v več kot polovici (20) članic OECD rast cen hrane upočasnila, kažejo včeraj objavljeni podatki.

Podatki Eurostata kažejo, da je bila leta 2024 hrana v Sloveniji 0,9 odstotka cenejša od evropskega povprečja. Slovenska gospodinjstva so po zadnjih podatkih (2022) največji del svojih sredstev (19,3 odstotka) porabila za prevoz, takoj zatem (15,4) pa za hrano in pijače. Delež izdatkov za hrano in pijačo je bil po zadnjih, sicer starih podatkih (2020) nekoliko manjši od evropskega povprečja. Manjši delež izdatkov za hrano v celotni strukturi izdatkov za življenjske potrebščine je značilen za države z večjo kupno močjo.