Prva predstavitev predloga zakona o Skoku

»Skok je v samem bistvu oblikovanje ekosistema uspešnega in učinkovitega pregona zoper organizirano kriminaliteto, kazniva dejanja belih ovratnikov in korupcijo, hkrati pa je to okvir, ki terja odgovornost vseh vpletenih,« je Anže Logar, ob poudarjanju, da Demokrati izpolnjujejo obljubo, predstavil predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala. Do besedila, ki ga je danes sprejela vlada, je kritična opozicija, v sodstvu so se odzvali, da ga še preučujejo.

Dolgo pričakovani zakon o Skoku v vladni obravnavi

»Vlada daje s tem zakonom vsem v verigi pristojnosti, da so učinkoviti. Dosedanji ukrepi pri pregonu najtežjih oblik kriminalitete in korupcije so lahko bili dobronamerni, niso pa bili celoviti. Pričakujem, da bodo tisti, ki so zadovoljni s statusom quo, močni nasprotniki zakona ali pa bodo vsaj izražali dvom ob njegovem sprejemu,« je dejal Logar.

S pravosodnim ministrom Mihaelom Zupančičem sta si za lokacijo izjave simbolično izbrala propadajočo stavbo na Litijski 51, ki jo je za potrebe sodstva prejšnja vlada kupila za sedem milijonov evrov: »Danes smo tukaj, da povemo, da z uveljavitvijo Skoka ne bomo več čakali tri leta in še čez, da se bo dokončno preiskalo kaznivo dejanje in odgovornost belih ovratnikov.«

Predlog vzpostavlja enotno specializirano verigo policije, tožilstva in sodišča. Na zakonski ravni povezuje pristojnosti nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), specializiranega državnega tožilstva, ki se bo preimenovalo v specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (StKOK) in Specializiranega sodišča RS, ki bo nadomestilo obstoječe štiri specializirane oddelke v Ljubljani, Celju, Kopru in Mariboru.

»Ustvarjamo eno linijo od NPU do sodišča, ki so popolnoma v tem sistemu,« je opisal Zupančič. Skok bo deloval po procesnem modelu, ki je določen za zadeve Evropskega javnega tožilstva - uporabljali bodo tožilsko preiskavo in ne več sodne. »Za ta korak smo se odločili, ker s tem bistveno skrajšamo celotni postopek,« je utemeljil pravosodni minister in dodal, da traja zdaj od začetka postopka do prvostopenjske sodbe, oprostile ali obsodilne, v najtežjih primerih korupcije in organiziranega kriminala v povprečju 76 mesecev, 16 mesecev od tega odpade na sodno preiskavo, ki jo zdaj torej nadomešča tožilska. Kriminal belih ovratnikov naj bi se obravnaval absolutno prednostno, v tem delu bi se moral spremeniti zakon o kazenskem postopku.

Vodja Skoka bo imenovan po enakem vzorcu, kot je zdaj generalna državna tožilka, tožilci pa v nekoliko spremenjenih pravilih. »Doslej je bil minister vezan na mnenje državnotožilskega sveta, v bodoče pa bo svet dal seznam, minister pa bo odločil po lastnem vrstnem redu. S tem se ministrova vloga spremeni in ni več pismonoša, ampak ima večjo odgovornost,« je eno od novosti predstavil Zupančič. Prav ta diskrecijska pravica ministrove izbire je sprožila pripombe o politiziranju organa.

Med razlogi za vzpostavitev specializiranega sodišča namesto dosedanjih tako imenovanih x oddelkov je navedel neenotno sodno prakso in dejstvo, da so se sodniki na njih ukvarjali tudi z rednimi kazenskimi zadevami. Sodišče bo imelo sedež v Ljubljani, njegov predsednik bo enkrat na leto poročal državnemu zboru, pritožbeno sodišče pa bo v Mariboru.

»Korupcija in organiziran kriminal državo vsako leto staneta 3,5 milijarde evrov, kar pomeni, da Slovenija vsak mesec »krvavi« 300 milijonov evrov, ki ne gredo v BDP. Toliko je izgubljenih prihodkov, davka in manj sredstev, ki bi jih lahko porabili za javne storitve. To je razlog več, da bika primemo za roge in ta ekosistem postavimo,« je sklenil Zupančič, ki zagotavlja, da se je pri oblikovanju materije posvetoval z več tožilci, sodniki in tudi kakim odvetnikom ter da je nastala na podlagi strokovnih mnenj, vendar ne na očeh javnosti. Kot ministra ga je, poudarja, vodilo predvsem to, da je zakon ustaven.

Svarila pred vplivom politike

Za odziv smo se obrnili na institucije, ki jih spremembe neposredno zadevajo, torej NPU, sodstvo, državno tožilstvo in specializirano državno tožilstvo. Z vrhovnega sodišča so odgovorili, da sodstvo s predlogom ni bilo seznanjeno oziroma ga je videlo šele ob objavi, takrat kot splošna javnost.

Predsednik vrhovnega sodišča dr. Damjan Orož se bo odzval v petek, prav tako vodja specializiranega državnega tožilstva Ivan Pridigar in generalna državna tožilka Katarina Bergant, ki pa je sicer že v sredo dejala, da po prvem pregledu ocenjujejo, da predlagane spremembe ne bodo prispevale k učinkovitejšemu pregonu najhujših kaznivih dejanj, slabijo pa strokovno avtonomijo tožilstva s povečanjem vpliva politike na kadrovske odločitve.

»Osnutek zakona bomo analizirali, da bi ocenili morebitni vpliv predlaganih zakonodajnih sprememb na naše preiskave in splošno raven zaščite finančnih interesov EU v Sloveniji,« so sporočili iz Evropskega javnega tožilstva.

Po mnenju opozicije ta zakon ne bo rešil ključnih težav pri preganjanju korupcije. Luka Mesec (Levica) se med drugim sprašuje, v čem je njegov smisel, če se vlada ne pogovarja s stroko, ki ima izkušnje na tem področju.

»Ironično je, da bodo korupcijo preganjali nekateri najbolj problematični profili v slovenski politiki, ki nismo zmožni dati niti glasu za to, da kriminalec ne bi mogel biti politik,« je izjavila Lucija Tacer Perlin (GS). Sporno se jim, med drugim, zdi osredotočanje na organizacijske vidike in preimenovanja obstoječih institucij, ne pa na srž problema, na katerega stroka opozarja že leta, in to je kazenski postopek. »Gotovo se je lažje ukvarjati s preimenovanji, ni pa boljše za Slovenijo,« je dejala poslanka Gibanja Svoboda.

Struktura predloga zakona glede preoblikovanja specializiranega državnega tožilstva je zastavljena tako, da se lahko znotraj nekaterih organov in tožilstva lažje znebijo tistih, ki se jih želijo, je kritičen Luka Goršek (SD), ki meni, da si želijo podrediti določene organe.

Neustrezen postopek

Oglasili pa so se tudi predstojniki neodvisnih institucij – varuh človekovih pravic, računsko sodišče, komisija za preprečevanje korupcije, informacijski pooblaščenec in zagovornik načela enakosti - s skupnim opozorilom na neustreznost vodenja zakonodajnega postopka. »Zadostna in pravočasna strokovna ter javna razprava je nujna pred vsemi zakonodajnimi spremembami, še posebej pa tako korenitimi, kot jih predvideva ta predlog zakona,« so zapisali in poudarili, da niti pristojne institucije niti zainteresirana javnost v proces sprememb niso bile vključene ter da niti ni znano, kateri strokovnjaki so sodelovali. S tem so bila kršena tako pravila poslovnika vlade, ki določajo sodelovanje javnosti pri pripravi predpisov, kot tudi resolucija o normativni dejavnosti.

Po njihovem mnenju je nujno, da se tako kompleksa materija sprejema po rednem postopku, in pričakujejo, da bo še pred začetkom obravnave besedila v državnem zboru omogočen čas za javno razpravo o teh sistemskih posegih ter nato ustrezni popravki.