
Naročite se
|Prijavite se
Ljubljana - Poslanci danes na redni novembrski seji nadaljujejo z razpravo predloga rebalansa letošnjega državnega proračuna, ki ga je vlada sprejela konec oktobra in ga je v sprejetje poslala še državnemu zboru.
Razprava bo danes potekala ves dan, glasovanje pa je napovedano za sredo zvečer.
Proračunski primanjkljaj se bo z rebalansom povečal na 1,2 milijarde evrov ali 3,4 odstotka BDP, z izdatki za dokapitalizacijo bank pa na 4,3 odstotka BDP, v letu 2015 pa ga namerava vlada potisniti na 2,8 odstotka BDP.
Rebalans upošteva izpad predvidenih davčnih virov iz davka na nepremičnine (205 milijonov evrov), za približno sto milijonov evrov bo manj tudi izkoriščenih evropskih sredstev - namesto 1,2 jih bo za 1,1 milijarde evrov, kar je za 200 milijonov več kot lani.
Nekateri namenski odhodki ministrstev so se sicer povečali, a po drugi strani so letos večji tudi izdatki za plačilo obresti na državni dolg, večji so tudi proračunski odlivi v pokojninsko blagajno, povečali so se izdatki za nekatere gospodarske javne službe, uvedene so bile odškodnine za izbrisane.
Gledano v celoti, se bo v letošnji proračun države zlilo za 8,6 milijarde evrov prihodkov, iz njega pa bomo plačali za 9,8 milijarde evrov izdatkov, kar je približno 180 milijonov več kot v že sprejetem proračunu 2014. Težko bi torej rekli, da je rebalans naravnan varčevalno.
Cerar in Mramor: za spodbujanje rasti
Gospodarstvo v zadnjem obdobju kaže znake okrevanja, tudi napovedi so obetavnejše, toda dolgoročna in stabilna rast po premierjevih besedah ni zagotovljena. Potrebno bo še veliko, da bodo spremembe na bolje v vsakdanjem življenju občutili tudi državljani. »V to so usmerjena vsa naša prizadevanja in ukrepi,« je uvodoma dejal Miro Cerar, povzema STA.
Tudi finančni minister Dušan Mramor je obljubil, da bo vlada z vsakim korakom zasledovala cilj konsolidacije javnih financ in spodbujanja gospodarske rasti. Danes obravnavani rebalans letošnjega proračuna je prvi korak do tega cilja in osnova za vse nadaljnje ukrepe, vlada pa je po Cerarjevih besedah pripravila tudi že predlog rebalansa za leto 2015.
V opoziciji so kritični, predloga ne bodo podprli
Vodja poslanske skupine ZL Luka Mesec je napovedal, da proračuna ne bodo podprli, ker bi se z njim rezalo zopet pri najšibkejših, ker se z varčevalnimi ukrepi ne da zagotoviti stabilne gospodarske rasti, ker novi Zujf ni nič drugačen od »Šuštaršičevega Zujfa« in nenazadnje, ker vlada ne želi podaljšati roka za konsolidacijo javnih financ, je bil jasen Mesec.
Jožef Horvat iz NSi nasprotuje gospodarski politiki nove vlade. »Potrebujemo novo ekonomsko politiko in novi poslovni model; čas je za prilagoditve globaliziranim sistemom, do česar bomo prišli s strukturnimi reformami, zmanjšanjem birokratizacije in administrativnih ovir ter s sanacijo bančnega sistema«. Horvat je v imenu NSi poudaril, da je zmanjšanje sredstev za infrastrukturo in socialno varnost nepotreben ukrep.
Predsednica Zaab Alenka Bratušek: »Proračun za leto 2014 bi bilo možno rešiti tudi brez predlaganega rebalansa, ki ne prinaša strukturnega preboja.« Poslanska skupina Zaab torej ne bo glasovala za predlagani rebalans.
Laszlo Göncz je v imenu italijanske in madžarske manjšine dal podporo vladi, čeprav se ne strinja z vsemi ukrepi znotraj rebalansa:» njegov sprejem ne bi smel biti le finančno-tehnična zadeva, ampak bi moral tudi pozitivno vplivati na javnofinančne tokove.«
Tilen Božič iz SMC je dejal, da se z rebalansom proračuna prinaša večjo preglednost nad poslovanjem države in ugotovitev dejanskega finančnega stanja. Napovedal je tudi, da v stranki pripravljajo strukturne reforme za leto 2015.
Andrej Šircelj (SDS): »Sprememba proračuna ni v skladu z ustavo in zavezami, ki jih je Slovenija dala evropski komisiji, saj se primanjkljaj povečuje. Zmanjšujejo se odhodki, povečujejo se prihodki, kar bo vplivalo na blaginjo ljudi. Zato menim, da sprememba proračuna ni tehnična zadeva, ampak vsebinska. Hkrati je za ekonomsko, gospodarsko in finančno politiko samo sprejem rebalansa premalo. (...) Vse se lahko naredi z porazdelitvami.« Spomnil je tudi, da je SDS vložila zakon o fiskalnem pravilu in pričakujejo, da bo zakon sprejet.
Uroš Prikl (Desus): Desus bo predlagan rebalans proračuna podprl,» ker so vanj vključene prerazporeditve sredstev in se zagotavljajo dodatna sredstava za Zpiz, transparentno pa bomo zaključili proračunsko leto. Z rebalansom nismo povsem zadovoljni, smo se pa trudili, da leto zaključimo s čim manjšim deficitom in ne bomo krčili socialnih pravic državljanov.«
V SD pozdravljajo smernice v rebalansu, da se ohrani in krepi socialna država, je poudaril Matjaž Han, kjer ostajajo zagovorniki stabilnega in uravnoteženega proračuna, zato se ne strinjajo s tezo, da socialna država ne gre z roko v roki z močnim gospodarstvom. Je pa Han opozoril, da bo treba v prihodnje proračunsko politiko zastaviti širše, preseči politiko varčevanja ter sprejeti ukrepe za spodbujanje gospodarske rasti in zagotavljanja blaginje ljudi.
***
Vlada napoveduje tudi že rebalans proračuna za leto 2015, ki ga namerava predstaviti v januarju.
Komentarji