
Postanite naročnik | že od 14,99 €

Na kolegiju predsednika DZ se je med vodji poslanskih skupin vnel spor glede razdelitve mest v delovnih telesih DZ. V Svobodi menijo, da bi morali glede na volilni rezultat in poslovnik DZ dobiti več predsedniških mest. V Levici in Vesni pa opozarjajo, da jim je onemogočeno delovanje v ključnih odborih. Sprememb bodoča koalicija ni podprla.
Vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic je dejal, da bi jim glede na volilni rezultat, s katerim so dobili 29 poslancev, moralo pripasti več kot pet predsedniških mest v delovnih telesih DZ. Poslanski skupini NSi, SLS in Fokus, ki imajo devet poslancev, pa manj kot štiri. Tako bi se po njegovih besedah volilni rezultat prelil v ustrezno moč poslanske skupine v parlamentu.
Svoboda je tako predlagala, da ji pripade še eno predsedniško mesto na račun NSi, SLS in Fokus, in sicer bodisi vodenje odbora DZ za obrambo bodisi odbora DZ za izobraževanje, mladino in znanost.
Stevanović zadovoljen z dogovorom o odborih, očitke pripisal kameram
Predsednik DZ Zoran Stevanović ocenjuje, da je razdelitev mest v delovnih telesih državnega zbora dobra in rezultat konstruktivnih pogovorov med vodji poslanskih skupin. Nezadovoljstvo Svobode, SD ter Levice in Vesne glede razreza mest pa pripisuje predvsem prisotnosti kamer na današnji seji kolegija.
Poudaril je, da so bili na četrtkovem neformalnem posvetu blizu »gentlemanskemu dogovoru«, zato ga je kasnejše nasprotovanje dela opozicije presenetilo.
Stevanović je komentiral tudi ostre razprave v parlamentu in napovedal prizadevanja za bolj umirjeno politično kulturo. »Dal bom vse od sebe, da vrnemo politično kulturo v parlament,« je dejal.
Predlog so zavrnili v SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati Anžeta Logarja in Resnica.
V bodoči koaliciji so Svobodi ter Levici in Vesni očitali, da so se na četrtkovem neformalnem posvetu kavalirsko dogovorili o razdelitvi, danes pa želijo pred kamerami igrati žrtve. V bodoči opoziciji pa so dejali, da so na neformalnem posvetu delovali v duhu konstruktivnega sodelovanja, a je končni predlog razreza nepošten.
Vodja poslanske skupine Levica in Vesna Luka Mesec je predlagal, da se njegova poslanska skupina odpove članstvu v komisijah za narodne skupnosti in za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, ustavni komisiji in odboru za zadeve EU v zameno za članstvo v odborih DZ za okolje in prostor, zdravje ter izobraževanje, mladino in znanost, ki so za njihovo stranko ključni. V tem primeru je predlagal tudi razširitev teh treh delovnih teles, s čimer bi eno mesto dodali koaliciji, da bi ta v njih ohranila večino.
Tudi te predloge Levice in Vesne so v bodoči koaliciji zavrnili.
Mesec je izrazil ogorčenje, da jim je bodoča koaliciji odrekla pravico do sodelovanja v teh odborih v DZ. Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec mu je odvrnila, da jim sodelovanja nihče ni omogočil, saj da lahko na vsakem odboru v razpravi sodelujejo kot zainteresirana javnost, drži pa, da nimajo glasovalne pravice. »Mi nismo tukaj zainteresirana javnost, mi smo tukaj ena od parlamentarnih strank,« ji je odvrnil Mesec.
V komisiji DZ za peticije, človekove pravice in enake možnosti se je NSi odpovedala enemu članu, ki je nato pripadel SDS.
Vodje poslanskih skupin SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati, Resnica in narodnih skupnosti so nato potrdili predlog razdelitve mest v delovnih telesih DZ, v Svobodi, SD ter Levici in Vesni pa so mu nasprotovali.
Največ predsedniških mest torej še vedno pripada SDS, skupno osem. Svoboda bi prevzela vodenje petih delovnih teles, trojček okoli NSi štirih, SD pa dveh. Preostale poslanske skupine bi dobile eno predsedniško mesto v odborih in komisijah DZ.
Razdelitev delovnih teles DZ bodo poslanci dokončno potrdili na ponedeljkovi izredni seji DZ. Na seji bodo opravili tudi drugo obravnavo predloga zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Vodje poslanskih skupin pa so bili na kolegiju soglasni, da predlog sprememb zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom, s katero se ta usklajuje z ustavo, DZ obravnava po skrajšanem postopku.

Poslanci Svobode bodo za podpredsednico državnega zbora predlagali Natašo Avšič Bogovič, za imenovanje nove generalne sekretarke DZ pa kolegij predsednika DZ Zorana Stevanovića predlaga Špelo Ocvirk. O obeh predlogih bo DZ odločal na ponedeljkovi izredni seji.
Ocvirkova, pravnica in direktorica Skupnosti zavodov osnovne zdravstvene dejavnosti celjske regije, bi nasledila Uršulo Zore Tavčar, ki po 12 letih zapušča položaj. Ob njeni zadnji seji kolegija so se ji vodje poslanskih skupin zahvalili za dolgoletno delo in strokovnost.
Del opozicije in koalicije je ob kandidaturi Ocvirkove izrazil pomisleke glede njenega poznavanja parlamentarnega dela in zakonodajnih postopkov. »Za uspešno vodenje moraš to hišo začutiti in poznati,« je opozoril vodja poslancev Svobode Borut Sajovic.
Komentarji