Na zadnji seji vendarle nova varuhinja in guverner

Po več kot enem letu brez vodje s polnimi pooblastili sta dve instituciji dobili nova predstojnika – poslanci so za novega guvernerja Banke Slovenije potrdili Primoža Dolenca, Simona Drenik Bavdek pa bo naslednjih šest let varuhinja človekovih pravic. Spomladi bodo ustavni sodniki postali Tamara Kek, Marko Starman in Barbara Kresal.

Predsednica Pirc Musar okrcala poslance: čas ste imeli od 10. novembra

Po številnih usklajevanjih in več mesecih merjenja moči se je ob zaključku zadnje redne seje aktualnega sklica državnega zbora končala kadrovska saga, zaradi katere je bila država več kot eno leto brez guvernerja in ombudsmana.

Očitno so se poslanske skupine tokrat držale napovedi, ki so jih ob zadnjih posvetih izrazile predsednici republike Nataši Pirc Musar, in so njihovi predstavniki tudi na glasovanju potrdili kandidate. Poslanci SDS so sejo v tem delu obstruirali, z argumentom, ki ga ponavljajo že več mesecev, da ni primerno, da se s temi imenovanji hiti še v tej sestavi in da bi predsednica države ravnala odgovorno, če bi s predlogi počakala na čas po volitvah.

Šesti ombudsman

Centralno banko bo poslej vodil dosedanji viceguverner Primož Dolenc, za katerega je glasovalo 55 poslancev, pet pa jih je bilo proti.

V tretje se je uspešno končalo tudi iskanje ombudsmana, ki ga potrjuje tri četrtine državnega zbora. Simona Drenik Bavdek je s soglasjem 62 poslancev postala šesta varuhinja človekovih pravic v samostojni Sloveniji. Doktorica pravnih znanosti in docentka za ustavno in mednarodno pravo je bila zadnjih pet let pomočnica vodje centra za človekove pravice pri varuhu človekovih pravic, pred tem je bila sekretarka v direktoratu za kaznovalno pravo in človekove pravice na ministrstvu za pravosodje, od leta 2000 do 2015 pa je delala v diplomaciji na ministrstvu za zunanje zadeve.

Širši javnosti je postala znana, ko se je kot agentka Slovenije pred arbitražnim sodiščem v mejnem sporu s Hrvaško ujela v prisluhe z arbitrom Jernejem Sekolcem. Za varuhinjo jo je predlagal nekdanji predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič, podporo sta ji izrazili tudi Alenka Šelih in Vlasta Nussdorfer.

Simona Drenik Bavdek bo na mestu varuha človekovih pravic nasledila Petra Svetino. FOTO: Voranc Vogel

»To zaupanje razumem kot odgovornost do institucije, predvsem pa do ljudi in ustavnih vrednot, na katerih temelji naša demokratična skupnost,« je Simona Drenik Bavdek dejala po izvolitvi in dodala, da je Varuh ni oblasten organ, njegova moč je moč argumenta.

»Skoraj leto dni brez vodstva institucije s polnim mandatom je jasno pokazalo, kako pomembno je, da ima institucija Varuha stabilen in neodvisen mandat. Čas, ki ga živimo, potrebuje močno, neodvisno in proaktivno institucijo Varuha človekovih pravic, ki učinkovito in hitro odgovarja na sodobne izzive: od vpliva podnebne krize, umetne inteligence in digitalnih tehnologij, dezinformacij in naraščajoče polarizacije, do strukturnih neenakosti, potrebe po boljši dostopnosti javnih storitev in dolgotrajne oskrbe. Varuh mora biti institucija, ki se na te izzive odziva strokovno, pravočasno, odločno in z mislijo na prihodnost,« je poudarila Simona Drenik Bavdek, ki se bo med drugim zavzemala, da bi v Sloveniji dobili varuha otrokovih pravic, posebno pozornost pa bo namenila implementaciji mednarodnih standardov človekovih pravic v slovenski pravni red.

Znani tudi trije novi ustavni sodniki

Poslanci so se izrekali tudi o kandidatih za ustavne sodnike, ki bodo nasledili Mateja Accetta, Klemna Jakliča in Rajka Kneza. Prvima dvema se mandat izteče 26. marca, tretjemu pa 24. aprila. Na tajnem glasovanju je Tamara Kek dobila 60 glasov, Marko Starman in Barbara Kresal pa po 55 glasov.

V uradu predsednice so izbiro utemeljili, da je Tamara Kek odvetnica in strokovnjakinja s področja davčnega in gospodarskega prava, njena prednostna področja pa so tudi ustavno, upravno, gospodarsko in civilno pravo. Marko Starman je strokovnjak s področja prava, lokalne samouprave, varstva narave, okolja in prostora. Barbara Kresal je v slovenskem in mednarodnem prostoru uveljavljena pravna strokovnjakinja na področjih delovnega prava, prava socialne varnosti in človekovih pravic.

Imenovanje ustavnih sodnikov so zaznamovali formalni zapleti, kar je pred odhodom poslancev SDS iz dvorane izpostavil tudi Zvonko Černač - predsednica republike Nataša Pirc Musar je umaknila kandidaturo Cirila Keršmanca, višjega sodnika, ki na Okrožnem sodišču v Ljubljani vodi specializirani in kazenski oddelek, potem ko ga je mandatno-volilna komisija že potrdila in namesto njega predlagala Barbaro Kresal.

V SDS ocenjujejo, da je tu prišlo do kršitve procedure, ki »predstavlja neizbrisen madež tako za parlament kot za ustavno sodišče še posebej, ker je kandidat na vse te kršitve opozoril«. Črn in neizbrisen pečat pa bo, po Černačevih besedah, ostal tudi zaradi vsebinskega razloga umika kandidature. SD in Levica sta mu odrekli podporo zaradi stališč glede splava in pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, »pri čemer se je izkazalo, da so ga narobe razumeli«.

»Politično bo kaznovan s strani tranzicijske levice, ne zato, ker bi razmišljal drugače kot oni, pač pa zato, ker si je drznil povedati, da je potrebno spoštovati vsakega, ki javno pove, kar misli, za to pa ne sme biti sankcioniran,« je izjavil poslanec SDS in dodal, da bo »dokončno zabetonirana pot levičarski sestavi ustavnega sodišča, ki bo dodatno obremenjena s kršitvijo formalne procedure za devet let«.

Do zapleta, povezanega s Cirilom Keršmancem, je bil pred dnevi zelo oster dekan ljubljanske pravne fakultete in nekdanji predsednik vlade Miro Cerar, ki je v pogovoru za TV Slovenija izrazil kritiko zaradi nedostojnega odnosa do kandidatov, kar ljudi odbija, da bi se prijavili. Zelo problematično se mu zdi tudi, da se povsem odkrito govori, kakšnih ideoloških prepričanj morajo biti sodniki za ustavno sodišče, čeprav morajo soditi po ustavi in pravu.

Da takšen odnos do kandidatov obžaluje, je komentirala tudi predsednica Nataša Pirc Musar, predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič pa je za STA dejala, da bi si želela, da bi bila kadrovanja prijaznejša do kandidatov, nekateri kandidati v zadnjem letu so bili javno izpostavljeni na način, ki se ji osebno zdi popolnoma neprimeren.