Eden padel, za drugega se bojijo, da se zruši

Trboveljski dimniki: toplarniškega odstranili, usoda Tetovega še nejasna.
Objavljeno
12. januar 2018 18.01
Polona Malovrh
Polona Malovrh
Trbovlje - Mlajšega in manjšega od dveh trboveljskih industrijskih simbolov ni več: 70-metrski dimnik toplarne z letnico 1984 so porušili, ker je sicer grozilo, da se bo zrušil sam. Najvišji dimnik v Evropi, 360-metrski nekdanji »ponos« Teta iz leta 1976, za zdaj še stoji, a najbrž ga čaka podobna usoda. Njegovo podiranje bi stalo milijone.

Podiranje petkrat nižjega toplarniškega dimnika je trboveljsko Komunalo stalo slabih 220.000 evrov. Po dveh mesecih rušitvenih del je od njega ostal le še temelj. A vodja komunalne energetike Dušan Petek pravi, da težavno obdobje za toplarno s tremi enotami za pridobivanje toplotne in električne energije oziroma kogeneracijami šele prihaja, saj bo prehod na 20-kilovoltno napetost do konca leta zahteval dodatna polmilijonska vlaganja. Postaviti morajo nov objekt s transformatorji, za katerega bodo zemljišče za 200.000 evrov odkupili od velenjske Ere, ki je v preteklosti na tem območju načrtovala celo tržnico.

Toplarniški dimnik je zadnjega četrt stoletja služil le še kot orientacijska točka prišlekov v Trbovlje in za antene ter bazne postaje mobilne telefonije. Šele ko je lani operaterjem pogodba potekla, se je komunala lahko lotila odstranjevanja dimnika, ki je obratoval vsega deset let. Postavili so ga za odvajanje dimnih plinov iz premogovnih kotlov, ko so bile za Trbovlje značilne rekordne koncentracije žveplovega dioksida. Z namestitvijo kotlov na zemeljski plin leta 1994 je nehal obratovati. Pregled, ki so ga opravili leta 2016, je pokazal resne poškodbe, odločitev, da dimnik podrejo, pa so v Komunali sprejeli na podlagi študije gradbenega inštituta ZRMK.

Zaradi dotrajanosti so že dve leti prepovedani tudi turistični vzponi na dimnik Teta. Lastnik Holding Slovenske elektrarne (HSE) je glede zasavske energetske lokacije naročil študijo revitalizacije. A nobena od štirih različic po navedbah ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča ne obdeluje rušenja dimnika. Vprašanje, kaj z njim, ostaja odprto. Zasavci ga želijo obdržati kot tehnološki spomenik v upanju, da se pod težo let in poškodb ne začne podirati sam.