Edini delujoči sinagogi pri nas grozi zaprtje

Liberalna judovska skupnost Slovenije se spoprijema s finančnimi težavami, ki postavljajo pod vprašaj nadaljnje delovanje njene sinagoge in Judovskega kulturnega centra Ljubljana (JKC) v središču prestolnice. Kot so danes sporočili, bosta morala prostora v skrajnem primeru zapreti vrata.

»V zadnjih letih smo porabili vse razpoložljive vire: prihranke, rezervna sredstva ter donacije, prejete pred 7. oktobrom in po njem. Da bi lahko nadaljevali delo, moramo do začetka prihodnjega leta zbrati 56.000 evrov. Brez teh sredstev ne bomo mogli kriti osnovnih stroškov ogrevanja in rednega delovanja centra,« je v sporočilu za javnost zapisal predsednik Liberalne judovske skupnosti Slovenije Robert B. Waltl.

Visoki in višji stroški

Kot je pojasnil v nadaljevanju, je v zadnjih letih zagotavljanje stabilnega financiranja majhnih kulturnih in manjšinskih institucij zelo težko, zato kljub prizadevanjem in prijavam na razpise trenutno nimajo zagotovljenih sredstev za prihodnje obdobje.

Prostore poleg Mini teatra, v katerih domujeta sinagoga in JKC, prenavljajo že nekaj let in so skoraj nared, vendar bodo lahko skupnosti služili le, če bo lahko poravnala preostale stroške prenove ter zagotovila ogrevanje in osnovno delovanje stavbe pozimi in naprej, je poudaril v zapisu in pozval k donacijam.

Robert Waltl in Ivica Buljan: Mini teater je pekel in nebesa

»Posebne težave so nastale ob obnovi prostorov, saj delujemo v več kot petsto let stari hiši, v kateri je bilo treba najprej izvesti protipotresno sanacijo, zamenjati vse inštalacije, okna in vrata, restavrirati poslikave, urediti nov ogrevalni sistem s pečjo, prezračevanje, protipožarno zaščito in varovalni sistem ter namestiti dvigalo. Šlo je za izjemno visoke stroške, zaradi katerih smo bili na trenutke povsem izčrpani. Večino stroškov obnove hiše je nosil Mini teater, ki nam oddaja prostore in je najprej odkupil hišo in potem prav tako ni prejel državne podpore za obnovo stavbe. Poleg tega so se v zadnjih letih enormno povečali stroški upravljanja, čeprav je večina našega dela prostovoljskega,« je povedal za Delo.

Donacije in prostovoljsko delo

»JKC Ljubljana, pa tudi nobena od judovskih skupnosti, v Sloveniji nikoli ni imel sistemskega sofinanciranja, razen podpore JKC pri posameznih projektih – med njimi polaganje spotikavcev, nekateri izobraževalni programi o holokavstu ter občasni koncertni ali gledališki projekti, ki jih je podprla MOL. Državne podpore za redno delovanje nismo imeli niti je nimamo, ne za delovanje Judovskega kulturnega centra, prav tako ne dobi državne pomoči nobena judovska skupnost. Delujemo torej predvsem s pomočjo donacij posameznikov, nemškega veleposlaništva, judovskih organizacij (WJC, JCC) in prostovoljnega dela,« je dodal Waltl.

V Sloveniji naj bi bilo okrog 150 registriranih judov, kakšnih 200 ljudi je neregistriranih. Ti so večinoma tujci, priseljeni v Slovenijo v zadnjih leth. FOTO: Dejan Javornik

V Sloveniji so po podatkih registra cerkva in drugih verskih skupnosti registrirane Liberalna judovska skupnost Slovenije, Judovska skupnost Slovenije (od leta 1976) in Judovsko združenje Slovenije – skupnost tradicionalnih Judov. Sinagoga na Križevniški 3 je trenutno edina delujoča v državi, saj si jo delijo vse tri. Pred nekaj leti je judovsko združenje odprlo novo na Trubarjevi, a jo je nedolgo zatem trajno zaprlo. Po Waltlovih besedah se ocena registriranih članov judovskih skupnosti pri nas giblje okrog 150, še približno 200 je neregistriranih. Pri teh gre večinoma za tujce, ki so se v zadnjih letih preselili v Slovenijo.

»Danes naš center in sinagoga predstavljata edino organizirano judovsko življenje v državi. Če bomo prisiljeni prekiniti aktivnosti, jih v prihodnosti najverjetneje ne bo mogoče zlahka znova vzpostaviti. Živa judovska prisotnost v Sloveniji bi se skrčila na spomine, arhive in nekaj spominskih plošč. Za nas sta center in sinagoga veliko več kot najeto poslopje. Predstavljata prostor srečevanja za preživele in njihove družine, za študente in popotnike, za domačine in mednarodne goste – prostor, v katerem judovska kultura, vera in spomin ostajajo del živega tkiva Slovenije,« je Waltl zapisal v sporočilu za javnost. Center judovske kulturne dediščine je tudi Sinagoga Maribor, vendar deluje kot samostojni javni zavod, ki ga večinsko financira mariborska mestna občina.

Praznovanje hanuke leta 2016 FOTO: Miha Fras

Veliko tujih, malo domačih obiskovalcev

JKC in sinagogo največ ljudi obišče med majem in oktobrom. Redno organizirajo oglede za osnovne in srednje šole ter posamezne fakultete, spremljajo tudi turiste – letos jih je bilo največ iz ZDA, Avstralije, Kanade, evropskih držav in Izraela. Manj je po Waltlovih navedbah obiska slovenskih obiskovalcev – ta je upadel po 7. oktobru 2023. »Zaradi strahu zaradi naraščanja antisemitizma v Sloveniji, napadov na našo skupnost in vandalizma je opazno manjši obisk članov skupnosti ob praznovanjih in drugih dogodkih,« je dodal.

Antisemitizem se v zadnjem času pojavlja predvsem na družbenih omrežjih in v plakatnih akcijah, je opozoril Waltl ter ob tem navedel zabeležke nestrpnosti ob prihodu judovskih gostov v nastanitvene objekte v povezavi s politiko Izraela ter prekinitve in odpovedi sodelovanja že dogovorjenih aktivnosti. »Zaradi naštetega so se povečali stroški varovanja. Za vse dogodke imamo najeto profesionalno varnostno službo. Poleg tega smo namestili dodatne kamere in zagotovili daljinsko varovanje objekta. Od 16. novembra naš center posebej varuje policija, ki opravlja redne obhode in izvaja poseben protokol varovanja,« je pojasnil.