Edini gostje so vojaki in nogometaši

Maribor – Na spletni strani Aerodroma Maribor sta rubriki vozni red in destinacije povsem prazni. In očitno bo tako ostalo še najmanj do pomladi, saj zimskega urnika letov, ki je bil napovedan že za september, še vedno niso predstavili. »Čakamo na odločitev naše belgijske centrale, sicer pa aktivnosti za zagon letališča potekajo,« je bil kratek Boris Bobek, eden od dveh direktorjev Aerodroma Maribor.

Tudi v Antwerpnu so skopi z informacijami. »Za zdaj ni dokončno dodelanih nobenih novih letalskih povezav. Ko bodo, vas bomo obvestili,« je dejal Yves Panneels, ki je v letalski družbi VLM Airlines predstavnik za stike z javnostjo. Pravzaprav je edina novost to, da je njihova flota bogatejša za dva airbusa A320, ki so ju prevzeli od bankrotirane belgijske izpostave Thomas Cook Airlines, za katera so dobili operativno licenco (AOC), vendar za zdaj le belgijske agencije za civilno letalstvo, medtem ko imajo v Sloveniji takšno licenco le za letala fokker 50.

Na vprašanje, ali nameravajo katero od letal še letos stacionirati na mariborskem letališču, v VLM Airlines odgovarjajo, da o tem še ne razmišljajo, bodo pa vsa letala, tako kot že doslej, »na voljo tudi za čarterske polete iz Maribora«. Sicer pa v družbi zdaj vzdržujejo eno samo redno povezavo, in sicer dvakrat na dan letijo iz Antwerpna v London, kot zatrjuje Pannels, pa »intenzivno razmišljajo o uvedbi novih povezav, in to tako iz Antwerpna kot iz Maribora«.

Nerealni načrti

VLM Airlines, ki je v 60-odstotni lasti nizozemske družbe SHS Aviation B. V., štirideset odstotkov pa je kitajskega kapitala, ima za seboj precej neslavno zgodovino. Šestindvajset let po ustanovitvi, vmesnih stečajih, menjavanja lastnikov in notranjega menedžerskega odkupa so zdaj tako rekoč spet na začetku, saj se je njihova poslovna pot leta 1991 začela prav z letalsko povezavo Antwerpna in Londona. Družba ima zdaj okoli sto zaposlenih, vendar so jih štirideset prevzeli od Thomasa Cooka, medtem ko se na Letališču Edvarda Rusjana zadeve še niso premaknile z mrtve točke.

Nakup Aerodroma Maribor, ki je bil sprejet z velikim navdušenjem, še zlasti po velikopoteznih napovedih spomladi, ko so obljubili kar devet novih evropskih povezav in celo neposredno linijo s Kitajsko, se vse bolj kaže kot zelo negotov projekt. Kratka uvedba povezav iz Maribora do Splita in Dubrovnika ob izteku poletne sezone se je glede na število potnikov izkazala za zelo nepremišljeno, vse druge napovedi pa so ostale neuresničene, tudi leti iz Maribora do Beograda in Züricha, ki so jih v začetku oktobra napovedali na svoji spletni strani, se niso uresničili.

Rusov (še) ni

Kot mrtva črka na papirju so se pokazali tudi drugi projekti, ki niso povezani z VLM Airlines. Sem spada napovedana vzpostavitev letalske povezave s Kijevom, ki naj bi jo ukrajinski prevoznik Windrose začel izvajati 29. oktobra, nič drugače ni z ruskim poštnim logističnim centrom. Ruski minister za zveze in množične komunikacije Nikolaj Nikiforov in minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek sta junija napovedala prihod letal ruske pošte, dostave naj bi se začele že septembra, vendar do zdaj ni bilo nobene.

Da mariborsko letališče povsem ne sameva, poskrbijo le redki čarterski poleti, predvsem za mariborske nogometaše, ki nastopajo v ligi prvakov, tovorni promet pa rešujejo pristanki Natovih letal. Vse kaže, da bo za premik treba počakati na pomlad, glede na dosedanje aktivnosti pa si posebne hitre revitalizacije letališča ne gre obetati.