Enim gradivo zastonj, drugim nove obveznosti

Ljubljana – Osnovnošolci in dijaki odhajajo na zaslužen devettedenski dopust po šolskem letu, ki so ga zaznamovale razprave o smiselnosti izvajanja nacionalnih preverjanj znanja. Puščice so z vseh strani letele še v novo učbeniško politiko, ki bo zaživela z novim šolskim letom.

V šolskem letu, ki mineva, so na plan pricurljali uspehi slovenskih učencev in dijakov, ki sta jih zaznali večletni raziskavi Pisa in Timss. Izsledki prve kažejo stabilnost naravoslovnih ter porast matematičnih in bralnih dosežkov osnovnošolcev, pri čemer prekašamo povprečje držav OECD. Izsledki druge naravoslovno znanje osnovnošolcev uvrščajo med najboljša, znanje fizike in matematike na višji ravni pa v sam vrh.

A namesto da bi konec leta slavili te uspehe, so ga tudi letos zaznamovale polemične razprave o učbenikih, saj je ministrstvo prejšnji mesec predstavilo nov model preskrbe z njimi. Ker je bila ta v letih recesije podfinancirana, so jo reševali ad hoc, vendar zdaj zagotavljajo, da bo financiranje stabilno. Od jeseni bodo šole prejemale po tri milijone evrov vsako leto, s katerimi bodo morale prvošolčkom zagotoviti brezplačno učno gradivo, tudi delovne zvezke. V višjih razredih bodo morale poskrbeti, da otroci uporabljajo veljavno gradivo.

Infografika: Delo

Problematične pa ostajajo dolgoletne ogromne razlike med cenami delovnih zvezkov po državi, ugotavljajo v zvezi aktivov svetov staršev. Gibljejo se med 480 in 685 evri, če upoštevamo le obvezne predmete. V vsakem razredu posebej se odločijo, katere delovne zvezke potrebujejo, a starši ugotavljajo, da korelacije med večjim številom delovnih zvezkov in uspehom učencev ni, je prejšnji teden ob šesti obletnici zveze dejal njen predsednik Anton Meden. Ministrstvo se bo proti razlikam bojevalo z objavo najnižjih, najvišjih in povprečnih cen paketov gradiva. A bolj kot cene bi pod drobnogledom morala biti njihova kakovost, so prepričani starši, kar naj bi v prihodnosti reševali z novim modelom evalvacije.

Razprave ob nepravem času škodujejo otrokom

Za polemike v javnosti je maja poskrbela predstavitev novega modela nacionalnega preverjanja znanja (NPZ). Vanj bodo po novem vključeni tudi tretješolci, ki se bodo preizkusili v znanju materinščine in matematike. Poleg tega bo v spričevalo zaključnega razreda vpisan rezultat NPZ, rezultati pa bodo vplivali na ocene posameznih predmetov, s čimer želijo mlade spodbuditi k resnejšemu reševanju preverjanj. »Učence se da motivirati drugače, ne samo z oceno. Slabša motivacija je bolj odraz nezrelega ravnanja odraslih, ker se vsako leto prepiramo med sabo, čemu služijo NPZ, ravno v času, ko jih otroci pišejo,« je kritičen Meden.

Na ministrstvu pripravljajo novelo zakona o osnovni šoli, ki bo poleg NPZ prevetrila še določbe o izvajanju razširjenega programa, uvajanju drugega tujega jezika v obvezni program in šoli v naravi. Kot kaže, se drugi tuji jezik vrača v drugo triado.

Sistem poučevanja drugega jezika je neučinkovit in se mora tako na področju kakovosti kot organizacije spremeniti, opaža Meden. Številne šole oblikujejo skupine učencev z različnim predznanjem. Po njegovih besedah mešane skupine onemogočajo kakovost, drugi tuji jezik pa ni dostopen vsem, ki se ga želijo ali zmorejo učiti, saj manjše šole in podružnice pri njegovi organizaciji ovirajo normativi. Problem se pojavlja tudi na obmejnem območju, kjer se učenci učijo jezik okolja (madžarsko ali italijansko), angleščino in še drugi – oziroma zanje že tretji – tuji jezik. Podobno je pri priseljenih otrocih, za katere je slovenščina prvi tuji jezik, poleg nje se morajo naučiti še dveh.

(Za povečavo kliknite na infografiko.)

Skrajšano podaljšano bivanje

Pri noveli zakona o osnovni šoli so prav tako razočarani nad omejevanjem števila ur podaljšanega bivanja. Zanj bosta po novem na voljo le dve uri in pol, zato so v združenju staršev zaskrbljeni, ali jih bodo otroci do popoldanskih ur lahko čakali v varnem okolju. Novela je še v javni razpravi, zato ni še nič dokončnega. Pristojno ministrstvo do konca meseca pričakuje pripombe, a spremembe ne bodo zaživele pred jesenjo 2018.

Politiko pa čaka še sprejetje zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja, v katerem je implementirana sodba ustavnega sodišča o enakem, stoodstotnem financiranju obveznega programa javnih in zasebnih šol. Te so zdaj financirane 85-odstotno.