Eno šolo v naravi naj v celoti plača država

Najcenejše je bivanje v državnih Centrih šolskih in obšolskih dejavnosti, ki pa jih je premalo.

Objavljeno
07. januar 2019 12.00
Posodobljeno
07. januar 2019 18.19
Šolo v naravi, za katero se sicer večina strinja, da je zelo dobra popestritev šolskega dela, bo očitno treba prevetriti. FOTO: Jaroslav Jankovič
Ljubljana – V številnih šolah v negotovosti čakajo, ali se bo sprostil kakšen termin v kateri od devetih enot Centra šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD), kjer bi lahko izvedli zimsko šolo v naravi in bi bil po možnosti tam tudi sneg. Premalo je tudi lokacij, ki omogočajo plavanje; le šest, od tega samo dve ob morju. Šol je v državi 453 in okoli 300 jih vsako leto organizira najmanj eno šolo v naravi, kar pomeni, da vsako leto v CŠOD ne morejo. Z iskanjem rešitev pri zasebnikih pa se zvišajo tudi stroški, ki jih morajo plačati starši, čeprav je šola v naravi del obveznega programa.

Ministrstvo za šolstvo vsako leto iz proračuna sofinancira eno šolo v naravi eni generaciji učencev. Hkrati zagotovijo še sredstva za subvencioniranje za tiste učence, katerih starši zaradi socialnega položaja ne zmorejo v celoti plačati prispevka za šolo v naravi. Lani je ministrstvo tako za sofinanciranje in subvencioniranje namenilo dobrih 1,8 milijona evrov. Kot je povedal ravnatelj Osnovne šole Janka Modra iz Dola pri Ljubljani Gregor Pečan, ki je tudi predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije, za vsakega učenca ministrstvo nameni 67 evrov za eno šolo v naravi in 16 evrov še za učenje plavanja v tretjem razredu. »Zimska šola v naravi v povprečju stane od 150 do 250 evrov,« je poudaril Pečan.
 

Termin v najboljšem primeru na dve leti


Cena petdnevnega bivanja skupaj s prehrano v kateri koli enoti CŠOD je slabih 67 evrov, torej bi sredstva ministrstva za to zadostovala. Težava je, ker je enot CŠOD premalo, poleg tega imajo omejene kapacitete, saj lahko v povprečju sprejmejo od 50 do 70 otrok v enem terminu, le v Tolminu in Murski Soboti več kot sto. »Zagotovo 300 šol vsako leto organizira vsaj eno šolo v naravi, in to za več, včasih celo pet paralelk. Tako je nemogoče priti vsako leto na vrsto v CŠOD,« razlaga Pečan.

image
FOTO: Infografika Delo


Direktor CŠOD Branko Kumer je potrdil, da posamezna šola lahko dobi termin v domovih CŠOD le na dve ali tri leta: »Povpraševanje je večje od zmožnosti, zato imajo prednost šole, ki zadnji dve leti niso dobile termina, nato pa tiste, ki v preteklem letu niso dobile termina v domovih CŠOD.« Da so domovi CŠOD zelo zasedeni, kažejo tudi prihodki, ki vsako leto rastejo, prav tako število udeležencev. Šol v naravi v domovih CŠOD se je tako v letu 2017 udeležilo 51.775 učencev ali dobri dve generaciji otrok, ki so skupaj ustvarili 217.564 prenočitev.
 

Visoki stroški


Tudi če bi vse otroke lahko sprejeli v CŠOD, pa se je do tja treba pripeljati, za zimsko šolo v naravi kupiti smučarske vozovnice, poskrbeti za opremo. Stroški tako hitro narastejo, plačajo jih starši, čeprav je šola v naravi že tri leta del obveznega programa osnovne šole. Predsednik Zveze aktivov svetov staršev Slovenije (ZASSS) Tone Meden je dejal, da so v ZASSS že večkrat poudarili, da bi zato »morala eno šolo v naravi za vsakega učenca v celoti financirati država. Ugotavljamo, da sredstva iz proračuna ne pokrijejo niti vseh stroškov ene šole v naravi na generacijo in morajo starši tudi to krepko doplačati. Je pa res, da večina šol organizira več kot eno šolo v naravi in da so pri tem razlike zelo velike, tako v številu šol v naravi, ki se jih (lahko) udeležijo učenci v devetih letih, kot v ceni posamezne šole v naravi.«

image
FOTO: Roman ŠŠipić/Delo

Tone Meden, predsednik Zveze aktivov svetov staršev Slovenije:
»Noben otrok ne bi smel ostati doma, medtem ko so njegovi vrstniki v šoli v naravi. Menimo, da je koncept šol v naravi s prepletenostjo obveznega in 'nadstandardnega' programa in izdatnim financiranjem staršev potreben temeljite in celovite razprave. Tako z vidika financiranja, vključno s potrebnim številom CŠOD in njihovim financiranjem, kot z vidika razlik med šolami in predvsem z vidika vsebine in doseganja namenov šol v naravi.«


Problem šole v naravi je urejala novela zakona o osnovni šoli, predlog, po katerem bi bila ena šola v naravi obvezna in bi jo plačala država v celoti, je ministrstvo predstavilo spomladi 2017, vendar dlje od predloga ni prišlo. Kdaj bi lahko o tem odločali, ni znano.

image
Gregor Pečan

Gregor Pečan, predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije:
»Težko bi ustrezno povečali kapacitete CŠOD, morda bi bilo bolj smiselno s hoteli podpisati dolgoročne pogodbe. Bi se pa bilo treba vprašati o šoli v naravi nasploh. Ta je del obveznega programa osnovne šole, plačajo jo pa starši. Če so že v obveznem programu, bi jih morala v celoti financirati država ali jih vsaj v veliko večji meri sofinancirati, tako kot imamo urejeno prehrano. Ali pa jih izvzeti iz programa in jih v celoti prepustiti nadstandardu.«


Plačevanje šol v naravi bo tako do nadaljnjega večinoma na plečih staršev. »Razumem stisko staršev. Problem je že za solidno situirane starše, ki ne morejo dobiti subvencioniranja, pa imajo, recimo, tri otroke in gredo vsi trije v šolo v naravi,« je poudaril Pečan. Nekatere šole si pri plačilih pomagajo s sponzorji in šolskim skladom, kjer pa se prejemki v enkratnem znesku nad 42 evrov oziroma v istem letu v skupnem znesku nad 84 evrov upoštevajo v davčni osnovi. Zakon, ki bi prejemke iz šolskih skladov oprostil obdavčitve, decembra 2017 ni bil sprejet.