Brecelj o vzrokih za afere v zdravstvu

»Tisti, ki bo zablokiral zakon o ZZZS, je za to plačan,« je bil v današnji izjavi za javnost oster predsednik strateškega sveta Erik Brecelj, ki upa, da bo koaliciji do konca mandata vendarle uspelo potrditi tudi spremembe zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), kar zanj predstavlja finale zdravstvene reforme.

Po novem letu znova iskanje rešitev za maksilofacialno kirurgijo

Z njim se lotevajo predvsem položaja in obveznosti zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), ki bi bil skladno s predlogom zavezan tudi k rednemu izvajanju stroškovnih analiz, nadzoru nad izvajalci in posodabljanju cenikov ter modelov plačevanja storitev.

»Ti ukrepi bodo prispevali k večji učinkovitosti, preglednosti porabe javnih sredstev in stabilnemu poslovanju izvajalcev v javni zdravstveni mreži,« so prepričani na zdravstvenem ministrstvu, ki je ta predlog pripravilo že poleti, a je nato obstal v parlamentarni proceduri, saj je pred njegovo obravnavo morala biti najprej sprejeta dokončna odločitev o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki malenkostno prav tako posega v omenjeni zakon.

Nakopičena negativna energija v slovenskem zdravstvu

»Zdaj upam, da ne bo prijave na sodišče, ker to pomeni, da je sprejetje pod tem parlamentom zablokirano,« pravi Brecelj.

Zadnje odhode in afere v zdravstvu – predvsem na področju radiologije in ortopedije – sam namreč povezuje prav s previsoko postavljenimi cenami storitev posameznih programov, ki se bodo že z novim letom nekoliko vendarle spremenile. Kot so navajali na ZZZS, naj bi se pri zamenjavi kolka in kolena cene zdravljenja v povprečju znižale za 16 oziroma 12 odstotkov, po drugi strani pa naj bi se cene kirurških zdravljenj rakavih bolezni zvišale za 28 odstotkov.

»Kot kaže, se je nekomu mudilo izvesti čim več operacij,« je bil kritičen, a je nekdanjega vodjo novomeške ortopedije Gregorja Kavčiča pohvalil kot odličnega strokovnjaka, ki je določene stvari v Novem mestu postavil tako, da so zgled vsem ortopedskim oddelkom. Sam meni, da je treba situacijo analizirati in ugotoviti, zakaj so šli »boljši bolniki k zasebniku, težji z možnostjo zapletov pa so ostali v bolnišnici«, nato pa po potrebi dodatno spremeniti financiranje.

Štirje kirurgi dali odpoved na oddelku za maksilofacialno kirurgijo

O delu v zasebnem sektorju pravi, da je izjemno težko in da se je več kolegov, ki so žugali z odhodi ali so odšli, nato vrnilo v javni sektor. Oster je bil tudi do zdravniške zbornice, ki da je šla čez rob in nekatere probleme v zdravstvu pretirano poudarja – njihovo nasprotovanje je v zadnjem obdobju najbolj osredotočeno na razmejitev javnega in zasebnega zdravstva.