Evropski kandidati: Evropska trdnjava mora zaščititi zunanje meje
Različna mnenja o tem, ali bi morala Slovenija blokirati Hrvaško zaradi neuveljavitve arbitražne sodbe, enotno pa o zaščiti zunanjih meja Evropske unije.
Odpri galerijo
Slovenija že dolgo nasprotuje, da bi Avstrija še naprej izvajala nadzor na avstrijsko-slovenski meji, saj da dobro varuje zunanjo schengensko mejo. Avstrija pa vztraja, da je nezakonitih pribežnikov še vedno preveč. FOTO: Roman Šipić/Delo
Ljubljana – Da je podaljševanje nadzora Avstrije, ki je na meji s Slovenijo in Madžarsko včeraj za dodatnih šest mesecev obnovila nadzor, brez pravnih podlag, trdi velika večina slovenskih parlamentarnih strank in list, ki kandidirajo na evropskih volitvah. Bolj razdeljena so mnenja, ali bi morala Slovenija vstopanje Hrvaške v schengensko območje izkoristiti kot dodaten pritisk za uveljavitev sodbe arbitražnega sodišča glede meje med Slovenijo in Hrvaško.
»Namesto da bi evropska komisija proti državam, ki kršijo zakonodajo EU, začela postopek na Sodišču EU, je predlagala spremembe, s katerimi želi legalizirati sedanje nelegalne razmere. To močno obžalujem,« poudarja evroposlanka in nosilka SD Tanja Fajon ter dodaja, da nujno potrebujemo reformo pravil, ki bodo jasnejša ter ne bodo dopuščala različnih interpretacij in zlorab. Enako navajajo tudi v LMŠ in Levici. Avstrijska evropska poslanka Angelika Mlinar, nosilka liste SAB, je zapiranje meja označila za potezo, s katero Avstrija ruši slovensko ekonomijo. »V evropskem parlamentu potrebujemo večji vpliv Slovenije, ne pa poslancev, ki se borijo za Viktorja Orbána,« so v SAB zbodli slovenske evroposlance Evropske ljudske stranke (EPP).
Kaj je torej rešitev za ponovno vzpostavitev prostega pretoka ljudi in blaga kot temeljnih svoboščin notranjega trga Evropske unije? V SAB, SMC, NSi in tudi v SDS kot ključno vidijo okrepitev nadzora na zunanjih mejah, njihova stališča pa se razlikujejo pri zavzemanju za skupno azilno in migracijsko politiko. V SNS, kjer so za nosilca evropske liste postavili Zmaga Jelinčiča, bi se nadzora na meji med Slovenijo in Avstrijo lotili s čimprejšnjim vstopom Hrvaške v schengensko območje, saj bi »na ta način migrantske centre morala na svoji meji graditi Hrvaška, mi pa bi svojo mejo s Hrvati varovali enako, kot jo varuje Avstrija proti nam«.
»V slovenskem interesu je, da se meja čim prej prestavi,« se s SNS delno strinjajo tudi na nasprotni strani političnega polja, v Levici, kjer pravijo, da je vprašanje širitve schengenskega območja povsem ločeno od arbitraže in ga zato ne gre prepletati. Da mora Hrvaška pred vstopom v to območje izpolnjevati vse pogoje – vključno z upoštevanjem vladavine prava –, poudarjajo skoraj vse liste in stranke, ki sodelujejo na evropskih volitvah. »Slovenija bi pri reševanju spornih vprašanj s Hrvaško morala uporabiti vsa sredstva, ki jih ima na voljo,« pravijo v SDS, v kateri so do arbitražne razsodbe zadržani, in navajajo, da je naivno pričakovati, da se bo spor zaradi meje rešil z dialogom in soglasjem sosede. Na vprašanje, ali naj Slovenija vstopanje Hrvaške izkoristi kot način pritiska na Zagreb pri uveljavitvi arbitražne razsodbe, niso jasno odgovorili.
Glede morebitne blokade Hrvaške zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe o meji pa so bolj zadržani, kot so bili pred začetkom vodenja koalicije, tudi v LMŠ. »Govoriti o kakršnikoli blokadi bi bilo zelo neresno,« pravijo v največji koalicijski stranki. Medtem ko v SD, SMC, SAB, NSi navajajo, da si ob neizpolnjevanju razsodbe težko predstavljajo, da bi Slovenija v Svetu EU prižgala Hrvaški zeleno luč. Evroposlanec Igor Šoltes, nosilec Desusa, poudarja, da bo o morebitni blokadi smiselno razmišljati šele, ko bo Hrvaška pripravljena na vstop: »Danes pa bi morala biti pozornost Slovenije osredotočena na dobro varovanje schengenske meje in krepitev dobrih odnosov s sosedi.«
»Namesto da bi evropska komisija proti državam, ki kršijo zakonodajo EU, začela postopek na Sodišču EU, je predlagala spremembe, s katerimi želi legalizirati sedanje nelegalne razmere. To močno obžalujem,« poudarja evroposlanka in nosilka SD Tanja Fajon ter dodaja, da nujno potrebujemo reformo pravil, ki bodo jasnejša ter ne bodo dopuščala različnih interpretacij in zlorab. Enako navajajo tudi v LMŠ in Levici. Avstrijska evropska poslanka Angelika Mlinar, nosilka liste SAB, je zapiranje meja označila za potezo, s katero Avstrija ruši slovensko ekonomijo. »V evropskem parlamentu potrebujemo večji vpliv Slovenije, ne pa poslancev, ki se borijo za Viktorja Orbána,« so v SAB zbodli slovenske evroposlance Evropske ljudske stranke (EPP).
Kaj je torej rešitev za ponovno vzpostavitev prostega pretoka ljudi in blaga kot temeljnih svoboščin notranjega trga Evropske unije? V SAB, SMC, NSi in tudi v SDS kot ključno vidijo okrepitev nadzora na zunanjih mejah, njihova stališča pa se razlikujejo pri zavzemanju za skupno azilno in migracijsko politiko. V SNS, kjer so za nosilca evropske liste postavili Zmaga Jelinčiča, bi se nadzora na meji med Slovenijo in Avstrijo lotili s čimprejšnjim vstopom Hrvaške v schengensko območje, saj bi »na ta način migrantske centre morala na svoji meji graditi Hrvaška, mi pa bi svojo mejo s Hrvati varovali enako, kot jo varuje Avstrija proti nam«.
Za čimprejšnji vstop Hrvaške
»V slovenskem interesu je, da se meja čim prej prestavi,« se s SNS delno strinjajo tudi na nasprotni strani političnega polja, v Levici, kjer pravijo, da je vprašanje širitve schengenskega območja povsem ločeno od arbitraže in ga zato ne gre prepletati. Da mora Hrvaška pred vstopom v to območje izpolnjevati vse pogoje – vključno z upoštevanjem vladavine prava –, poudarjajo skoraj vse liste in stranke, ki sodelujejo na evropskih volitvah. »Slovenija bi pri reševanju spornih vprašanj s Hrvaško morala uporabiti vsa sredstva, ki jih ima na voljo,« pravijo v SDS, v kateri so do arbitražne razsodbe zadržani, in navajajo, da je naivno pričakovati, da se bo spor zaradi meje rešil z dialogom in soglasjem sosede. Na vprašanje, ali naj Slovenija vstopanje Hrvaške izkoristi kot način pritiska na Zagreb pri uveljavitvi arbitražne razsodbe, niso jasno odgovorili.
Za morebitno blokado ni navdušenja
Glede morebitne blokade Hrvaške zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe o meji pa so bolj zadržani, kot so bili pred začetkom vodenja koalicije, tudi v LMŠ. »Govoriti o kakršnikoli blokadi bi bilo zelo neresno,« pravijo v največji koalicijski stranki. Medtem ko v SD, SMC, SAB, NSi navajajo, da si ob neizpolnjevanju razsodbe težko predstavljajo, da bi Slovenija v Svetu EU prižgala Hrvaški zeleno luč. Evroposlanec Igor Šoltes, nosilec Desusa, poudarja, da bo o morebitni blokadi smiselno razmišljati šele, ko bo Hrvaška pripravljena na vstop: »Danes pa bi morala biti pozornost Slovenije osredotočena na dobro varovanje schengenske meje in krepitev dobrih odnosov s sosedi.«
