Felda: Naša šola je zelo dobra, lahko bi bila še boljša
Kandidat za ministra za vzgojo in izobraževanje, sicer aktualni državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Darjo Felda je prepričal odbor za izobraževanje državnega zbora s svojo predstavitvijo. Največ časa je odbor namenil pomanjkanju kadrov, Felda pa je opozoril na številne probleme v vzgoji in izobraževanju, ki se pojavljajo že leta, a ustreznih rešitev zanje do zdaj niso našli. Pohvalil je delo vrtcev, saj da »imamo verjetno najboljšo predšolsko vzgojo«, pa tudi delo šol, a da bi slovenska šola vseeno lahko bila boljša.
Spremembe v osnovni šoli
Felda je dejal, da so spremembe zakona o osnovni šoli nujne: »Potrebujemo drugačno šolo, drugačno delovanje.« Kot enega večjih problemov je omenil ocenjevanje. Delno bodo to reševali vsaj z delnim upoštevanjem nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) pri vpisu v srednjo šolo. Spomnimo, da je to zapisano tudi v koalicijski pogodbi, in sicer da bi za šole z omejitvijo vpisa upoštevali tudi dosežek na NPZ poleg ocen, ki so zdaj edine, ki štejejo pri vpisu v srednjo šolo. Kot je povedal Felda, bi tak sistem prvič uporabili v šolskem letu 2024/2025.
Glede NPZ je še dejal, da si ga želijo sistemsko uvesti tudi v tretji razred, saj je NPZ vendarle dober pokazatelj, kaj je prvo triletje prineslo. Velike spremembe je napovedal prav v prvem triletju pri prenovi sistema: »Prenova je mišljena tako, da prvo triletje ne bi imelo predmetnika. Cilji ostajajo, torej cilji slovenščine, matematike … ampak ne popredmeteno. Strokovnjaki, ki delajo na tem, menijo, da bi bilo za prvo triletje to bolje. Dostikrat namreč opažamo, da se učenci naučijo na pamet stvari za posamezen predmet.« Dodal je, da je vsaj v prvem triletju smiselno, da je učenje integrirano, torej nekako skupno med vsemi predmeti hkrati. Kako konkretno je torej mislil, da ne bi bilo predmetnika, pojasnilo ministrstva še čakamo.
Prav tako bi sistemsko uvedli tako imenovani razširjeni program. Gre za program, ki vpeljuje obvezni drugi tuj jezik, tuji jezik v prvem razredu, največji poudarek pa je na možnosti več ur gibanja v šoli. V razširjenem programu, vanj je poskusno v enem delu vključenih 146 šol, otroci izberejo vsebine, ki jih veselijo. Medtem ko nekateri nad razširjenim programom niso navdušeni, tudi gibanje, ki je velikokrat omenjeno, namreč ni obvezno v tem programu, ampak je le možnost za izbiro, pa je ministrstvo njegovo sistemsko vpeljavo, torej v vse šole, že napovedalo. Felda je danes pojasnil: »Ko bomo to uvedli, je to nemogoče uvesti naenkrat. Zahteva tudi določene kadre. Treba bo torej ponuditi prehodno obdobje.«
Spremembe mature?
Pri srednjih šolah je opozoril predvsem na veliko težavo vpisa, takrat je tudi čas, ko na ministrstvo dobijo največ klicev ogorčenih in vznemirjenih staršev. Povedal je, da bo to tudi letos izziv, saj po lanski ogromni generaciji letos zaključuje osnovno šolo 21.571 otrok, kar je 1690 več kot lani. Poudaril je, da je bilo že lani razpisanih 4000 prostih mest več, kot je bilo kandidatov, enako načrtujejo tudi letos. Je pa dejal, da se zavedajo, da želi večina otrok v srednjo šolo v večja mesta. »Našli smo rešitve, da tisti, ki že imajo program, lahko takoj dodajo še eno paralelko.«
Čeprav sam ni omenjal problema mature, ga je nanj spomnila Alenka Jeraj, SDS, ki je opozorila, da pogreša analizo mature: »Celoten četrti letnik delajo samo za maturo. To je tudi kar prehud pritisk. Tisti, ki so uspešni pri maturi, so običajno najbolj pridni. Prav s to maturo smo kakšen poklic v nadaljevanju uničili. V mojem času so bili sprejemni izpiti, fakultete so dobile kader, ki je bil bolj primeren, zdaj pa dobiš najbolj pridne. Vprašajte se, ali je to res dober pravnik ali dober zdravnik. O tem bi se morali pogovarjati vsi, ne le tisti, ki imajo doma maturante.«
Felda je odgovoril, da se je pogovarjal že s predsednikoma splošne in poklicne mature in da nihče s trenutno situacijo ni zadovoljen: »Pravilno je ugotovljeno, da nekateri, ki so odlični na maturi, potem mogoče niso zadovoljni na fakulteti, drugi pa na fakulteto sploh ne pride, ker ni dobil dovolj dobre ocene. Recimo matematika, ki je obvezna na splošni maturi. Ali je res obvezna za neki določen študij? Treba bo pogledati in pripraviti boljši predlog. Čim prej je treba pregledati, da bo šlo čim prej v proceduro.«
Kadri
Pri kadrih, ki so v zadnjem času ena najbolj perečih tem, je dejal, da je treba upoštevati tudi, da se generacije otrok od leta 2014 manjšajo. »V letu 2021 je bilo rojenih okoli 19.000 otrok, glede na število rojstev v lanskem letu ocenjujejo, da bo otrok okoli 17.600. To se bo v vrtcih takoj poznalo. Treba bo narediti preračun, da se ne bi ponovilo, da bi bilo treba odpuščati ljudi, ker bo premalo otrok. Prepričan sem, da ne bo nobenega odpuščanja,« je dejal Felda.
Pojasnil je, da je v šolah trenutno situacija s kadri slabša kot v vrtcih, čeprav je število otrok v letih od 2013 do 2023 v šolah zraslo za manj odstotkov, kot je zraslo število učiteljev. Dodal je, da bo kljub temu potrebnih več učiteljev, saj imamo vedno več otrok, ki potrebujejo posebno obravnavo. Pripravljajo tudi spremembe normativov in standardov, predlog naj bi pripravili do aprila. Kot je bilo razumeti v razpravi, pa ne bi šli v spremembe na način, da bi bilo otrok v skupinah več, ampak prav nasprotno, da bi jih bilo manj, prav zaradi bolj kakovostne obravnave.
Posebej pereč problem je zaposlovanje v srednjih šolah oziroma pri iskanju učiteljev praktičnega pouka. Tega se zaveda tudi Felda: »Praktični pouk bi moral učiti nekdo, ki prihaja iz stroke. Ko pride na šolo, pa je obravnavan kot začetnik in opraviti mora tudi obsežno pedagoško-andragoško izobrazbo.« Dejal je, da pripravljajo spremembe zakonodaje, da bi lahko tem kadrom priznali izobraževanja znotraj gospodarstva, da bi imeli krajšo pot pri karieri v vzgoji in izobraževanju, sicer je zanje odhod iz gospodarstva povsem nezanimiv.
Spomnil je tudi na problem medvrstniškega nasilja, ki ga je v šolah veliko. A je problem tudi kader. Dejal je, da je ministrstvo okrepilo število svetovalnih mest v šolah, a da niso v celoti zasedena: »Ni kadra in ga še nekaj časa ne bo, traja, da se izobrazijo. To sicer ni le naš problem, ampak so kadrovske težave po vsej Evropi.« Dodal je, da se sicer prav glede kadrovskega problema prihodnji teden sestane s predsednikom Zveze ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Gregorjem Pečanom.
V razpravi o kadrih so se člani odbora spraševali tudi, koga spustiti v vzgojo in izobraževanje, spraševali so se tudi o merjenju kakovosti v šolstvu. »Kakovost v šolstvu je problem. Ene šole to jemljejo resno, druge ne. Če pogledamo NPZ, nekatere šole naredijo celotno evalvacijo in vse primerjave, na enih šolah pa sploh ne vedo, da obstaja možnost primerjave pri Državnem izpitnem centru. Naša šola je zelo dobra, lahko pa bi bila še boljša.«
