Femicid v kazenskem zakoniku: strožje kazni za umore v družini

Danes je podpredsednica SD in njena poslanka Andreja Katič predstavila spremembe, ki so jih poslanci SD predvideli pri vložitvi predloga novele kazenskega zakonika (KZ). Prvopodpisana Andreja Katič je sicer že lani marca, ko je še opravljala funkcijo pravosodne ministrice, napovedala spremembe KZ – zdaj pa smo tudi izvedeli, zakaj spremembe iz njenega predloga niso bile izvedene v času njenega ministrovanja oziroma mandata vlade Roberta Goloba: »Vlada ga je tudi sprejemala in posredovala v državni zbor, vendar žal ni prišel na vrsto za obravnavo zaradi postopkovnih določil.«

Spremembe zdajšnjega modificiranega predloga so v zakonskem predlogu najbolj korenite pri odvzemu življenja v družinski ali drugi trajnejši skupnosti: ob več vrstah femicida – od intimne skupnosti prek umorov v imenu časti ali v povezavi z doto – bi predlagatelji dopolnili okoliščine kaznivega dejanja umora z bolj izrecnimi okoliščinami umora v družinski ali drugi trajni skupnosti v novi, četrti točki. »S tem naslavljamo eno najtežjih oblik nasilja nad ženskami,« je razširitev utemeljila Katičeva.

Nekdanja ministrica Andreja Katič je prvopodpisana pod predlog, ki ga je predstavila včeraj. FOTO: Marko Feist

Strožje do femicida in družinskih umorov

Besedilo nove predlagane točke v okviru sankcioniranja umora bi po spremembah KZ bilo zapisano toliko splošno, da bi zajelo tako femicide kot tudi druge umore v okviru opredeljenih trajnejših skupnosti – na primer staršev, starih staršev, otrok in partnerjev. Prav tako so v novi opredelitvi umora zajete tudi pretekle skupnosti, če je dejanje povezano s to preteklo skupnostjo.

Spremembe je po mnenju predlagateljev potreben tudi 170. člen KZ, ki sankcionira posilstvo: k temu jih je navedla sodna praksa, ki je dva spolna napadalca obsodila na pogojno kazen, ker so kvalifikacijo dejanja za »več oseb« tolmačili kot vsaj tri ali več oseb.

»Tudi tukaj naslavljamo tisto, kar je bilo prepoznano kot aktualno ali anomalija v našem kazenskem zakoniku,« je včeraj povedala predzadnja pravosodna ministrica. Odpravila bi se tudi ureditev, da se pregon posilstva, storjenega v (zunaj)zakonski zvezi, preganja na predlog – po novi ureditvi bi avtomatsko sledil pregon po uradni dolžnosti.

Katičeva meni, da z vključitvijo femicida v kaznivo dejanje umora predlagatelji naslavljajo eno najtežjih oblik nasilja nad ženskami. FOTO: Aleš Andlovič

Katičeva je kot zelo pomembno spremembo poudarila še modifikacije členov zaradi spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, in kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja, kjer Katičeva pojasnjuje, da ima naš KD ožjo dikcijo glede zlorabe zaupanja. Vloženi predlog spremembe KZ se vzporedno nanaša tudi na uskladitev naše zakonodaje z direktivami Evropske unije: direktive o boju proti spolni zlorabi in spolnem izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji – glede na podatke iz obrazložitve predloga sprememb zakona – implementiramo tako počasi, da smo že februarja 2023 dobili dodatni uradni opomin evropske komisije zaradi domnevnega neizpolnjevanja obveznosti iz posamičnih točk oziroma odstavkov direktive.

Spremembe bi se nanašale tudi na manjše korekcije pomanjkljivih ukrepov proti pranju denarja in financiranju terorizma – odgovore na vprašalnik Sveta Evrope glede teh sprememb bi država morala vrniti že prejšnji mesec. Med člene kaznivih dejanj proti splošni varnosti ljudi in premoženja pa bi se dodala tudi povzročitev nevarnosti na pritrjeni ploščadi v epikontinentalnem pasu (kazen do 15 let zapora) pa napad na varnost pomorskega prometa (od enega do 15 let zapora) ter uničenje in odstranitev objektov, namenjenih za varnost pomorskega projekta.

Andreja Katič je ob koncu predstavitve navedla, da pričakuje v prihodnosti razpravo v parlamentu s strani stroke. »Prvi odzivi so pozitivni. Mogoče bo še kakšna sprememba glede na to, kaj bo rekla zakonodajno-pravna služba,« je povzela. Neznanka pa je, če in kdaj bo parlament v sedanji sestavi podprl predlagane spremembe KZ.