Fiktivnih naslovov vse več, težave pa ostajajo

Ljubljana – Na naslovih centrov za socialno delo je imelo konec preteklega leta stalno prebivališče prijavljenih že skoraj tri tisoč ljudi. Pri mariborskem Karitasu se je število prijavljenih zgolj v dveh mesecih povečalo za petdeset. Varuh človekovih pravic medtem že dlje časa opozarja notranje ministrstvo, naj uredi prijavo stalnega prebivališča, saj je to povezano z nekaterimi temeljnimi pravicami.

Na naslovu mariborskega Karitasa v središču mesta je bilo sredi decembra prijavljenih tristo ljudi, samo slaba dva meseca pozneje jih je po besedah tamkajšnjega generalnega tajnika Darka Bračuna že petdeset več. Podatkov za celotno mrežo v Sloveniji, kot pravi, nimajo, opaža pa, da se število prijavljenih na njihovem mariborskem naslovu povečuje. Tudi v Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije ugotavljajo, da se število ljudi, ki imajo na njihovih naslovih po državi prijavljeno stalno prebivališče, veča. Konec lanskega leta so jih našteli že 2700, največ v Ljubljani. »Število prijavljenih narašča, ker se kriza poglablja, več je deložacij in ljudje ostanejo brez stanovanja,« pravi sekretarka skupnosti Darja Kuzmanič Korva.

Da so v zadnjem času prejeli kar nekaj pobud, v katerih posamezniki navajajo težave pri urejanju stalnega prebivališča, opozarjajo pri uradu varuha človekovih pravic. »Posebej hudo je bilo v primerih, ko je pristojni organ ugotovil, da posameznik ne prebiva na naslovu, na katerem ima prijavljeno stalno prebivališče, njegovega novega prebivališča pa ni mogel ugotoviti, zato ga je odjavil s starega naslova,« pojasnjujejo. »Tako je posameznik ostal brez prebivališča in izgubil tudi s tem povezane pravice, kot so denarna socialna pomoč, zdravstveno zavarovanje, možnost kandidiranja na razpisu za neprofitna stanovanja,« še opozarjajo pri varuhu.

Doslej brez uspeha

Da so že leta 2001 ob spremembi zakona o prijavi prebivališča opozorili na težave, ki jih utegne ta prinesti, vendar brez uspeha, pravijo v skupnosti centrov za socialno delo. »Politično soglasje je bilo, da naj bomo tisti, ki zagotavljamo pravice, kot so socialni transferji, zdravstveno zavarovanje in denarna socialna pomoč, tudi naslov za prijavo tako imenovanega zakonskega prebivališča, zato da posameznik ob izgubi dejanskega stalnega prebivališča ne bi izgubil tudi pravic,« pravi sekretarka Kuzmanič Korva. Težave, kot pravi, nastajajo predvsem zaradi »pričakovanj različnih organov« glede vročanja pošte. »Konec preteklega leta je denimo Pošta Slovenije zahtevala, da se na CSD in drugih javnih zavodih namestijo hišni predalčniki za vse, ki imajo na naših naslovih prijavljeno stalno prebivališče. To je bilo povsem neumestno in hkrati povezano še s stroški, medtem ko ljudje pošte še vedno ne bi prevzemali, ker ta naslov temu ni namenjen,« opozarja sekretarka. »Ljudje, ki so za bivanje prijavljeni na naslovu CSD, ne hodijo na center zato, da bi prevzemali pošto. Tam se zglasijo le takrat, ko potrebujejo našo storitev.«

Na ministrstvu za notranje zadeve pojasnjujejo, da ker nekateri posamezniki nimajo naslova, kjer bi lahko stalno prebivali, naslov stalnega prebivališča pa jim vendarle omogoča uveljavljanje nekaterih pravic, so v zakon o prijavi prebivališča leta 2001 zapisali posebno kategorijo – tako imenovano zakonsko prebivališče. Posamezniku se določi v primeru, ko ni mogoče ugotoviti konkretnega naslova, na katerem živi, ko prejema materialno pomoč in živi na območju organizacije, ki mu jo zagotavlja. Zakonsko prebivališče je, kot poudarjajo na ministrstvu, namenjeno zgolj registraciji posameznika, ne pa tudi njegovi dejanski naselitvi na tem naslovu. »Določitev zakonskega prebivališča omogoča državi, da vzdržuje komunikacijo s posameznikom, ki v njej prebiva, hkrati pa posamezniku omogoča uresničevanje pravic, ki so vezane na prijavo stalnega prebivališča, kot so zdravstveno zavarovanje, socialno varstvo, invalidsko zavarovanje, in izvajanje nekaterih dolžnosti, kot sta pridobitev osebnih dokumentov in izvrševanje volilne pravice,« še pojasnjujejo na ministrstvu.

Kdaj bo novi zakon pripravljen, »težko ocenijo«

Čeprav tako pri varuhu človekovih pravic kot v skupnosti centrov za socialno delo že vrsto let opozarjajo na težave in pozivajo k spremembi zakona na način, da bodo ljudje zaščiteni, a ne bodo prijavljeni na naslovu javnega zavoda, se to še ni zgodilo.

Na notranjem ministrstvu medtem pravijo, da pripravljajo nov zakon o prijavi prebivališča, ki bo ohranil institut zakonskega prebivališča kot fiktivnega naslova posameznika, a da so pri tem predvidene izboljšave trenutne ureditve. Kot pogoj za določitev zakonskega prebivališča naj bi po novem veljala zgolj ugotovitev posameznikovega dejanskega naslova bivanja, prijava zakonskega prebivališča pa bi bila možna na naslovu občine, v kateri biva. Kar zadeva vročanje pošte, naj bi zakon predvidel označbo naslova samo za vročanje. Na vprašanje, kdaj bo novi zakon pripravljen, pa na ministrstvu odgovarjajo, da trenutno usklajujejo »del besedila, ki se nanaša na tako imenovano prijavo gostov v nastanitvenih objektih«, zato to težko ocenijo.