Financiranje zasebnih šol in nepremičninsko posredovanje na tnalu državnega sveta

Če bodo svetniki izglasovali odložilni veto za obe zakonski noveli, ju bodo morali poslanci potrditi s 46 glasovi, ki pa jih zamisel šolskega ministrstva v prvem glasovanju ni dobila.

Objavljeno
15. julij 2019 06.00
Posodobljeno
15. julij 2019 06.00
Starši otrok, ki obiskujejo zasebne šole, napovedujejo, da se bodo ponovno obrnili na ustavno sodišče, če zakona ne bo ustavil državni svet z odložilnim vetom. Foto Uroš Hočevar
Ljubljana - Danes se bodo državni svetniki opredeljevali do dveh zakonskih novel, ki so ju prejšnji teden sprejeli poslanci državnega zbora. Glasovali bodo o odložilnem vetu glede sprememb zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) ter nepremičninskega posredovanja.

Enajst od štiridesetih državnih svetnikov s prvopodpisanim Mitjo Gorenščkom se je podpisalo pod pobudo za odložilni veto na novelo zakona o nepremičninskem posredovanju. V obrazložitvi zakonu, ki ga je pripravila Levica, očitajo grob poseg v svobodno gospodarsko pobudo, ki je zagotovljena z ustavo. To med drugim opažajo v rešitvi, ki se nanaša na omejitev največjega dovoljenega plačila za posredovanje pri najemnih poslih na največ 4 odstotke pogodbene vrednosti. Ne strinjajo se z izrecno prepovedjo delitve stroškov posredovanja na najemodajalca in najemojemalca. Najbolj neživljenjska in nerazumna pa se jim zdi določba, ki uvaja omejitev dejanskih stroškov, ki jih sme zaračunati nepremičninska družba, na 150 evrov. 

Prepričani so, da te spremembe ne bodo znižale cene najemnih stanovanj, temveč bo posledica verjetno povečanje črnega trga, posredniki pa ne bodo več prevzemali poslov, ki se jim ne bodo splačali. Več bo poslov med najemodajalci in najemojemalci neposredno, pri čemer bodo imeli oboji manjšo pravno varnost, menijo svetniki.

Na petkovem glasovanju je novela zakona o nepremičninskem posredovanju v parlamentu dobila 48 glasov. Četudi bi se svetniki danes odločili za veto, bi - če se ne bi kdo vmes premislil ali predčasno odpotoval na počitnice - zakon najbrž dobil dovolj podpore tudi v drugo.
 

Kaj bo z denarjem za zasebne osnovne šole?


Precej težja pa bo pot ZOFVI, saj je že v prvo zanjo glasovalo le 42 poslancev, tisti, ki so bili proti ali so se vzdržali, pa zagotavljajo, da si ne bodo premislili. Kot je znano, je predlog šolskega ministra Jerneja Pikala, ki je prepričan, da sledi odločbi ustavnega sodišča iz leta 2014, razdelil tudi koalicijo - pri SMC, katere predstavniki so se sicer vzdržali, so kritični zlasti do tega, da bi ta nova rešitev poslabšala položaj otrok, ki obiskujejo zasebne osnovne šole. V njej ne vidijo uresničevanja odločbe ustavnega sodišča. 

Deset podpisanih svetnikov s prvopodpisanim Bogomirjem Vnučcem pobudo za odložilni veto za ZOFVI utemeljuje s tem, da imajo starši pravico do izbire in do tega, da vzgajajo otroke v skladu s svojim verskim, filozofskim in drugim nazorom, organiziranje zasebnega šolstva pa da izboljšuje izobraževalni sistem in bogati družbo v celoti. Izpostavili so pomanjkljivosti na katere je opozorila zakonodajno-pravna služba državnega zbora, zniževanje obsega javnih sredstev zasebnim šolam, ki izvajajo javno veljavni program osnovnošolskega izobraževanja pa predstavlja kršitev načela zaupanja v pravo in načela enakosti pred zakonom. 

Za zdaj je mogoče le ugibati v katero smer se bo nagnila večina v državnem svetu, se bodo pa zagotovo tisti, ki jim je do odložilnih vetov na oba zakona, prizadevali za čim večjo navzočnost somišljenikov.

Če bo veto na eno ali obe noveli izglasovan, bodo izredna seja državnega zbora še ta teden, predvidoma v četrtek. 

​Nasprotniki obeh zakonov pa že napovedujejo tudi možnost ustavne presoje, če se bosta uveljavila.