Tiskane izdaje
Marko Bošnjak (ne gre za sodnika na evropskem sodišču za človekove pravice Marka Bošnjaka) je bil tisti četrtek, 5. marca 2015, član uprave podjetja Hypo Alpe-Adria-Bank (Hypo), zdaj Addiko Bank. Januarja 2016 ga je državni zbor na predlog predsednika Boruta Pahorja imenoval za enega izmed viceguvernerjev Banke Slovenije (BS).
Še kot kandidat za viceguvernerja je Bošnjak za Finance izjavil, da so za preveč slabih posojil krive banke, in ne komitenti. Bošnjaka danes omenjajo kot možnega guvernerja BS. O svoji vlogi pri težavah, v katerih se je znašlo državno podjetje HTZ, noče govoriti. Na prošnjo za pojasnilo nam je odpisal: »Posameznih bančnih primerov ne morem komentirati.«
Naj plača gradbinec
Banka Hypo je zasebnemu podjetju Eko srebrna hiša (ESH), ki jo prek družbe Akropola obvladuje arhitekt, investitor in pred nekaj leti še del stotnije najbogatejših Slovencev Franc Erjavec, z 11,6 milijona evri kreditirala gradnjo Eko srebrne hiše ob Dunajski cesti v Ljubljani. HTZ Velenje, hčerinska družba Premogovnika Velenje, katere lastnik je državni Holding Slovenske elektrarne, je prevzel gradbišče novembra 2012 in končal gradnjo leta 2014. Novembra 2014 je družba ESH enostransko prevzela objekt, že več mesecev prej pa je zaradi nižjega sofinanciranja obvestila evropsko komisijo, da je stavba končana. Imela je tudi uporabno dovoljenje.
A že na sestanku v banki Hypo marca 2015 je Bošnjak razložil, da investitor ESH ne izpolnjuje obveznosti po kreditni pogodbi, banka pa mora slediti svojim interesom. S tem je Bošnjak hote ali nehote pomagal Erjavcu prikrajšati HTZ za več milijonov evrov. Danes ima HTZ do ESH iz različnih naslovov še za okoli 4,5 milijona evrov terjatev.
Najprej je to bila zloraba bančne garancije, kar v sodnih sporih med HTZ in ESH ugotavlja tudi sodišče, za poplačilo kredita ESH. Za gradnjo objekta ESH, prvega večstanovanjskega skoraj ničenergijskega objekta pri nas, je moral HTZ izdati visoke, 20-odstotne bančne garancije. Obenem je HTZ z institutom podrejenega dolga sofinanciral gradnjo tako, da bi za delno plačilo v stavbi ESH dobil devet od 128 stanovanj. Dobil jih je samo sedem, pa še teh ne more prodati, saj so obremenjena z odkupno pravico in hipotekami Hypa, ki jih je vpisal na podlagi posojila družbi ESH.
Zloraba bančne garancije
Prokurist v HTZ Stane Blagotinšek je zatrdil, da so dela izvedli kakovostno. Kljub temu je Erjavec le tri dni po enostranskem prevzemu objekta začel unovčevati bančne garancije. »Samo zato, ker ni imel denarja za odplačevanje kredita,« je dejal Blagotinšek.
Tako je novembra 2014 banka Hypo od bank, ker ESH ne odplačuje kredita, zahtevala unovčitev bančnih garancij HTZ v skupni višini 2,1 milijona evrov. To je bilo mogoče, ker je ESH že marca 2013 brez vednosti HTZ bančne garancije kot terjatev do HTZ odstopila banki Hypo.
Pravna svetovalka HTZ Nina Napret je dejala, da je to v nasprotju z osnovnimi pravili bančništva in dovoljeno uporabo bančnih garancij: »Bančne garancije so bile od začetka namenjene za poplačilo kredita! Vsi so čakali samo na to, da izvajalec dokonča objekt. Toda sredstva iz naslova bančne garancije se lahko porabijo skladno z namenom, za katerega so bile izdane garancije, torej za popravila napak ali kazni za zamude, ne pa za poplačilo kredita.«
A Hypo oziroma zdaj Addiko Bank kljub unovčitvi garancij ne izda izbrisnih pobotnic za sedem stanovanj v lasti HTZ. »Zaradi ravnanja banke Hypo in ESH je invalidsko podjetje HTZ Velenje moralo ukiniti gradbeno dejavnost, saj se zaradi limita bančnih garancij ne more potegovati za delo na trgu, zaradi nevarnosti insolventnosti smo zmanjšali kapital in smo stalno na robu kapitalske ustreznosti,« je dejala Suzana Koželjnik, direktorica invalidskega podjetja HTZ, ki ima med 793 zaposlenimi 450 invalidov.
Čigava terjatev je višja?
V tožbi HTZ proti ESH zaradi unovčenja 1,24 milijona evrov vredne bančne garancije pri Probanki je prvostopenjsko sodišče decembra 2017 odločilo, da mora ESH vrniti bančno garancijo. ESH ves čas zatrjuje, da so bila dela slabo izvedena, a očitno bančnih garancij ne potrebuje za popravila.
Tako je izvedenec, ki ga je v omenjenem sporu angažiralo sodišče, ugotovil, da je napak za največ 1,02 odstotka pogodbene vrednosti del, ki je znašala 13,17 milijona evrov, investitor je zadržal več kot 18 odstotkov pogodbene vrednosti. Tudi večina od 195 dni zamude gradnje je nastala zaradi sprememb, ki jih je med gradnjo zahteval investitor. Erjavec je bil namreč v eni osebi zastopnik investitorja, zastopnik projektanta in izdelovalec projektne dokumentacije.
Franc Erjavec se ni odzval na prošnje, naj pojasni zaplete z ESH. Za odgovor je pooblastil odvetniško družbo Trpin & Nemec. Odvetnica Lea Trpin nam je odpisala, da bi moral biti objekt končan 2. maja 2014, investitor ga je prevzel šele 13. novembra 2014, izvajalec pa ni hotel podpisati zapisnika.
Sodišče je doslej HTZ naložilo, da mora ESH vrniti 150.000 evrov, ki jih je dobil z izvršbo, zavrnilo je tudi zahtevo HTZ za prepoved unovčitve druge največje garancije 0,7 milijona evrov, saj pri garancijah velja, da se najprej unovčijo, šele potem lahko to postane predmet tožbe.
»Naša stranka je prepričana, da je njena terjatev iz naslova pogodbene kazni zaradi zamude pri izvajanju del, jamstva za stvarne napake izvedenih del, neizvedenih del in cenejše izvedbe ter vrnitve gradbiščnih in drugih stroškov utemeljena in zato izvajalcu ne dolguje ničesar, nasprotno, zahtevek naše stranke je večji od zahtevka izvajalca,« je zagotovila Erjavčeva odvetnica.
Najprej bo (morda)
Erjavec nam tudi ni odgovoril na vprašanje, koliko stanovanj je v Eko srebrni hiši prodanih in koliko kredita so doslej poravnali banki Hypo.
V HTZ so bili bolj odkriti. Po njihovih podatkih je tržna vrednost stavbe ESH 31,5 milijona evrov, gradnja pa je stala 14,04 milijona evrov. Od tega je HTZ po pogodbi opravil za 13,17 milijona evrov del ter dodatno za 0,9 milijona evrov del. Prek banke Hypo je ESH doslej plačal HTZ 9,54 milijona evrov. Zadržal ali HTZ ni priznal plačil za 2,4 milijona evrov. Neunovčljivih je tudi sedem stanovanj HTZ v ESH, ki so vredna 2,1 milijona evrov. Ker Addiko Bank z njih ne umakne odkupne pravice in hipotek, jih bo HTZ lahko prodal šele, ko bo ESH Addiko Bank vrnil kredit.
Sodišče je septembra 2017 odločalo o tožbi HTZ proti ESH in ugotovilo, da je ESH zlorabil bančno garancijo za zavarovanje oziroma poplačilo kredita. Ko je bilo leta 2013 s pogodbo med ESH in banko to omogočeno, je za ESH na banki Hypo skrbel sedanji viceguverner Banke Slovenije Marko Bošnjak.
