Fištravčeva obljuba, vredna 200 milijonov evrov

Maribor – Ustvarjanje novih delovnih mest je ena od glavnih nalog župana Andreja Fištravca za naslednja štiri leta. Do konca mandata jih je Mariboru obljubil 5000, a pojasnila in zagotovila, kje konkretno bodo, so za zdaj precej pavšalna in zavita v meglo.

Na vprašanja, ki smo jih o tem naslovili na Andreja Fištravca prek službe za stike z javnostjo Mestne občine Maribor (MOM), so odgovore spisali kar v županovem kabinetu, čeprav gre za Fištravčevo osebno obljubo. »Ustvarjanje novih delovnih mest je ključni del programa dela v naslednjih letih,« so zapisali in napovedali, da bodo »nadaljevali z aktivnim privabljanjem investitorjev,« ki se je v minulem letu in pol izkazalo za učinkovito. »Trije ključni projekti, ki jih bomo v tem mandatu uresničili, niso pomembni samo za mesto, temveč tudi za regijo in državo, zato predvsem od vlade pričakujemo polno sodelovanje,« pravijo v županovem kabinetu.

»Tovrstne ocene politiki radi dajejo, saj je kasneje mogoče z inovativno interpretacijo rezultatov vedno utemeljiti, da so se uresničile, ali pa z racionalno razlago pojasniti, zakaj se niso,« je Fištravčevo obljubo o 5000 delovnih mestih pokomentiral ekonomist in nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik. »Ne smemo tudi zanemariti, da praviloma politiki čez štiri leta pojasnijo, da so bile napovedi dane ob določenih predpostavkah, ki so bile odvisne od države, in je slednja odgovorna, da se niso uresničile,« je dodal.

Projekti s tujim kapitalom

Med Fištravčeve visokoleteče projekte za zagotavljanje delovnih mest sodijo naložba v izgradnjo logističnega centra na mariborskem letališču in izboljšanje letališke infrastrukture. Zanj so že podpisali pismo o nameri s kitajskim mestom Huaian. Naslednji velik projekt je izgradnja Data centra, ki naj bi ob novih delovnih mestih omogočal kakovostni preskok Slovenije na področju informacijske tehnologije: »V nasprotju z Ljubljano je lahko Maribor ponudil investitorju primerno lokacijo za izgradnjo centra,« trdijo na MOM. Projekt nacionalnega pomena je tudi izgradnja črpalne hidroelektrarne (ČHE) Kozjak, za katerega obstaja ponudba zahodnoevropskega zasebnega kapitala.

»Ne vem, zakaj župan Maribora pri tem projektu govori o tujcih, ki so zagotovo zainteresirani (denimo RWE), saj je jasno, da bi vanj že zdavnaj investiral tudi državni HSE. Vendar je ekonomiko projekta podrlo vztrajanje civilne iniciative, da ne dovoli postavitve visokonapetostnega voda po zraku, ampak zahtevajo vkopavanje v zemljo,« je spomnil Lahovnik. Meni, da pod temi pogoji ne bo nihče investiral (tudi koncern RWE ne), saj projekt to nenormalno podraži. »Če pa bo županu uspelo prepričati civilno iniciativo, da odstopi od nerazumnih zahtev in s tem zagotovi investicijo, pa klobuk dol,« pravi Lahovnik.

Pet tisoč ni malo

Predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Milan Lukić (sicer prokurist v mariborskem družinskem podjetju Lumar) o Fištravčevi izjavi glede delovnih mest ne dvomi, čeprav opozarja, da 5000 ni majhna številka. »Zlasti ne v Mariboru, kjer je situacija še posebej težka. A se mi zdi, da se jo da doseči ob zelo umnem delu in seveda ob podpori slovenske vlade,« je dejal Lukić. Po njegovem mnenju bi moralo biti tudi v interesu države, da se razmere v Mariboru čim prej popravijo: »Občani Maribora so tej državi v preteklosti dajali veliko. Najbrž celo več, kot so od nje dobili.«

Kot je pojasnil Lukić, je povprečna vrednost enega delovnega mesta okoli 40.000 evrov, pri čemer je nekatera v komunali ali turizmu možno dobiti z manj denarja kot v industriji. Po grobi oceni bi torej v odprtje 5000 delovnih mest morali vložiti 200 milijonov. »Ta denar se za dobre programe v štirih letih lahko dobi. Še posebej ob dobri gospodarski in politični klimi,« meni Lukić.

Možnosti občin omejene

Boštjan Brezovnik s katedre za javno pravo na mariborski pravni fakulteti pa pojasnjuje, da slovenske občine v okviru zakonsko določenih pristojnosti lahko pospešujejo razvoj gospodarstva na svojem območju, a so pri tem zelo omejene. Lahko zagotavljajo spodbude za gospodarski razvoj, neposredno pa ne morejo zagotavljati proračunskih sredstev za odpiranje novih delovnih mest v gospodarstvu.

»MOM ima obsežne pristojnosti na področju prostorskega načrtovanja ter gradnje komunalne in cestne infrastrukture, zato bi se morala v prihodnjih letih prednostno posvetiti zagotavljanju ustreznih prostorskih in infrastrukturnih pogojev za gospodarski razvoj,« opozarja Brezovnik. Glede na predvolilne obljube pričakuje, da bo vodsto MOM najprej pripravilo strategijo trajnostnega razvoja občine, potem pa načrtno sledilo zastavljenim ciljem. »V nasprotnem primeru bomo v prihodnjih štirih letih priča zgolj stihijskemu reševanju aktualnih problemov,« meni Brezovnik.

»V vodstvu MOM smo prepričani, da občine niso tako omejene pri ustvarjanju novih delovnih mest, kot trdijo nekateri. To smo v preteklem letu že dokazali,« trdijo v kabinetu župana. Med dosedanjimi dosežki so izpostavili bodočo tovarno baterij, ki že išče prvih 52 delavcev. Ob tem so omenili še »uspešno iniciativo tujim investitorjem«, ki so najeli propadli Vinag in rešili nekaj delovnih mest. V pogajanjih s pristojnimi državnimi institucijami pa so »omogočili družbam Palfinger in Durabus možnosti pridobitve subvencij za ohranjanje ali širitev delovnih mest,« pravijo.

Župan Fištravec napoveduje nove zaposlitve tudi v občinskih podjetjih, in sicer na račun izvajanja tržnih dejavnosti javnih podjetij. Iz mariborske Snage so sporočili, da so iz naslova tržnih dejavnosti letos dodatno že zaposlili 12 ljudi, še 10 pa prek javnih del. Povečan obseg aktivnosti, ki jih prodajajo prosto na trgu, in s tem dodatne zaposlitve pa načrtujejo tudi v naslednjem letu.