Formalno epidemije ni, torej tudi dodatkov za delo ne

Zdravstveni delavci so razočarani nad stališčem ministrstva.

Objavljeno
30. julij 2020 20.45
Posodobljeno
30. julij 2020 22.08
Medicinsko osebje infekcijske klinike je 1. junija pozdravljalo vojaška letala, ki so jih preletela v znak konca epidemije. Danes so okuženi spet tu. Foto Leon Vidic
Vse je kot v času prvega, spomladanskega vala epidemije covida-19, okuženi so povsod, le epidemija ni razglašena. Sindikat zdravstva in socialnega varstva se je na vse tri pristojne ministre – za zdravje, delo in javno upravo – obrnil s pobudo za izplačilo denarnega dodatka za ponovno delo v tveganih razmerah. Nad odgovorom državnega sekretarja z ministrstva za javno upravo so ogorčeni, nad razmerami pa zaskrbljeni.
 

Ministrstvo: Ogrožena območja niso epidemija


»Javnemu uslužbencu pripada dodatek za delo v rizičnih razmerah v obdobju epidemije, če sta kumulativno izpolnjena dva pogoja: da je razglašena epidemija skladno z zakonom o nalezljivih boleznih in da javni uslužbenec opravlja delo v nevarnih pogojih,« je sindikatu odgovoril Peter Geršak, državni sekretar z ministrstva za javno upravo.

Ugotavlja, da epidemija ni razglašena. Resda je minister za zdravje razglasil ogrožena območja zaradi nalezljive bolezni, a pogoji za izplačilo dodatka v rizičnih razmerah s tem niso izpolnjeni. Prav tako niso upravičeni do dodatka za nevarnost in posebne obremenitve med epidemijo; to je bil dodatek po zakonu o interventnih ukrepih, ki je nehal veljati z 31. majem, ko je bil razglašen konec epidemije.
 

Formalno ni epidemije, torej ni dodatkov


V sindikatu so prepričani drugače. »Sedanje epidemiološke razmere so primerljive s tistimi iz tako imenovanega prvega vala,« trdi Irena Ilešič Čujovič. Meni, da so tudi formalni pogoji za dodatke izpolnjeni, saj po zakonu o nalezljivih boleznih razglasitev ogroženih območij ni mogoča brez razglasitve epidemije. Ogrožena območja torej sama po sebi dokazujejo epidemijo.

Minister za zdravje je na začetku meseca – 8. in 9. julija – za ogrožena območja razglasil socialnovarstvene zavode, to so predvsem domovi upokojencev, v katerih je covid-19 v razmahu, in javne zdravstvene zavode.

Ogorčena je tudi nad neupoštevanjem dejanskih razmer, v katerih se zaposleni v zdravstvu in domovih trudijo za bolne: »Že od prej kadrovsko podhranjeni ter ob odsotnosti standardov in normativov v obeh dejavnostih delajo na skrajnem robu svojih zmogljivosti, od formalnega konca epidemije konec maja pa tudi brez dodatkov za delo v rizičnih razmerah.«
 

Koncesionarji še brez plačila za prvi val


Medtem ko sindikat zaposlenih v javnem zdravstvu in socialnem varstvu pričakuje dodatke za julij, koncesionarji v zdravstvu še zmeraj niso prejeli niti evra plačila za dežurstvo v zdravstvenih domovih ob sobotah, nedeljah in praznikih, prav tako tudi ne dodatka za delo v svojih ordinacijah za čas prvega vala epidemije.

Za ta čas so javni uslužbenci na istih delovnih mestih prejeli dodatke.

Vloge koncesionarjev si podajajo med seboj zdravstveni domovi in občine, menda bodo plačilo prejeli septembra.
 

Največ okuženih med zaposlenimi v domovih


Zaposleni v zdravstvu so najbolj izpostavljeni okužbam, saj k njim usmerjeno prihajajo okuženi. Od začetka epidemije do 28. julija, kolikor so dostopni podatki Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja (NIJZ), je bilo od skupaj 2115 potrjeno okuženih z novim koronavirusom v Sloveniji kar 370 okuženih med zdravstvenimi delavci in sodelavci, še 165 pa med zaposlenimi v domovih starejših.

Podatki NIJZ za zadnja dva meseca pa kažejo, da so po številu okuženih zaposlenih na prvem mestu domovi starejših z 80 okuženimi, na drugem pa šolstvo (54), trgovina (37) in zdravstvo (32).

Sedanje epidemiološke razmere primerljive spomladanskim.
Zaposleni zdravstvenih in socialnih zavodih pričakujejo dodatke.
Koncesionarji še niso prejeli dodatkov za spomladanski val epidemije.