Franc Sever Franta: Fašizem pri nas še živi

Množica ljudi se je danes zbrala na Tisju in tako obudila spomin na legendarno partizansko bitko pred 75 leti.

Objavljeno
24. december 2016 16.49
Tisje
Bojan Rajšek
Bojan Rajšek
Tisje, Šmartno pri Litiji - Prav na današnji dan pred 75-leti je potekala bitka na Tisju, kjer so se partizani na božični večer spopadli z nemškim okupatorjem in v takratni zasužnjeni Evropi bojevali neenakopravni boj proti nacističnim zavojevalcem. Slavnostni govornik na spominski slovesnosti je bil legendarni partizan Franc Sever Franta.

»Ta spopad bo slovenski rod vekomaj spominjal na dejstvo, da je naš narod s svojo vojsko, pod komando Franca Rozmana Staneta, v izredno težavnih okoliščinah, vzel usodo naroda v svoje roke in z orožjem dal jasno vedeti, da nikomur več ne bomo hlapci. To se je dogajalo takrat, ko svet ni vedel, kdo bo zmagovalec svetovnega spopada, ko so fašistični tanki in njihovi vojaki pridivjali pred Moskvo in jurišali na Stalingrad,« je povedal slavnostni govornik, ki je vzrok za boj proti okupatorju videl v ljubezni do domovine in tudi v dejstvu, da so nas takrat Germani, Romani in Ogri nameravali pobiti. Tovariš Franta, živa legenda partizanskega boja je prepričan, da ljudje ne bodo dovolili lažnega obsojanja udeležencev NOB, in da nikoli več ne bo prišlo do izdaje lastnega naroda in korenin. V svojem govoru je odločno obsodil prekope kosti zločinskim ustašem in odkritega odobravanja tega početja s strani našega predsednika, ki poveličuje in ne pomirja naš narodni razkol in sovraštvo.

Po njegovem prepričanju je Slovenija danes družbeno razdvojena in socialno razslojena, ter da se v svetu pojavljajo skrivno delujoče združbe, središče novega fašističnega zla. Desno usmerjenim strankarskim akterjem s cerkvijo na čelu je priporočal, da preberejo pisatelja in domoljuba Frana Saleška Finžgarja, ki je za kolaborante dejal, da so raje sprejeli orožje, obleko in denar od okupatorja za boj proti bratom Slovencem, kakor da bi se borili proti skupnemu sovražniku in to je bolečina vseh bolečin. Protestiral je zoper postavljanje spomenikov domačim izdajalcem in potvarjanju zgodovine pod pretvezo nekakšne sprave s pomočjo nekaterih voditeljev strank in s podporo cerkvenih dostojanstvenikov iz Rima. Množico zbranih je spomnil, da prav slovenska delegacija v OZN pred časom ni podprla predloga resolucije za boj proti poveličevanju nacizma in fašizma, kar je po njegovem prepričanju dokaz, da fašizem pri nas še živi. Partizan Franta je povojnim generacijam svetoval, da naj se združijo, zaupajo drug drugemu, naj vajeti družbe vzamejo v svoje roke tako kakor so oni to storili leta 1941, »samo ne z orožjem, ampak s pomočjo vzvodov parlamentarne demokracije«. »Kar so nam skuhali nekateri politiki in menedžerji po naši osamosvojitvi, pa mora čimprej in skupaj z njimi izginiti iz našega političnega in gospodarskega življenja,« je sklenil Franc Sever Franta.

Množico zbranih so pred partizanskim spomenikom in doprsnim kipom Franca Rozmana Staneta nagovorili še litijski župan Franci Rokavec, šmarski podžupan Srečko Vavtar in predsednik litijske borčevske organizacije Mirko Kaplja.

V priložnostnem kulturnem programu so zapeli člani Partizanskega pevskega zbora iz Ljubljane.

Nekoč je bilo

Na božični večer leta 1941 se je približno sto partizanov Drugega štajerskega bataljona, pod vodstvom legendarnega komandanta slovenske partizanske vojske Franca Rozmana Staneta in njegovih poveljniških tovarišev Dušana Kvedra Tomaža in Petra Stanteta Skale, junaško uprlo nemškemu okupatorju in mu prizadejalo hude izgube. Kakor so povedali domačini, se jih je po boju večina morala izseliti na Primskovo oziroma v bližnje kraje na italijanski strani meje, saj je besni okupator požgal celo vas. V bitki, ki je takrat zelo odmevala in je pripomogla tudi na širitev narodne in borbene zavesti v širši okolici, da dobro oborožen sovražnik le ni nepremagljiv, je padlo pet partizanov in več deset Nemcev.