
Postanite naročnik | že od 14,99 €

Potrjeni kandidat za notranjega ministra Franci Matoz je v predstavitvi pred odborom za notranje zadeve in javno upravo pojasnil, da se je za kandidaturo odločil, ker želi za Slovenijo narediti nekaj dobrega. Navedel je, da dokaj dobro pozna tudi procese v javni upravi, ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo pa bo imelo zaradi pridruževanja ministrstva za digitalno upravo širši obseg vsebin in pristojnosti.
Franci Matoz
SDS (ni član stranke)
Rojen: 16. septembra 1963
Je policist, ki je leta 1996 diplomiral kot redni študent na ljubljanski pravni fakulteti.
Leta 2002 je postal odvetnik, poleg Janeza Janše, Aleša Hojsa, Žana Mahniča je zagovarjal tudi Borisa Popoviča.
Neuspešen je bil kot državnozborski kandidat na listi SDS.
V zadnjem mandatu Janeza Janše je opravljal funkcije podpredsednika nadzornega sveta Slovenskih železnic, predsednika NS Luke Koper in predsednika upravnega odbora DUTB.
Med prvimi ukrepi po združitvi treh ministrstev v novo je napovedal pregled organizacijskih enot ter ukinjanje delovnih mest zaradi podvajanja: »Pretirana organizacijska razdrobljenost v praksi ne omogoča sistemskega pristopa pri obravnavi kompleksnih vsebin.« Odgovori na pomanjkanje kadra v policiji so ločen plačni sistem za policijo (ter vojsko in še nekaj javnih služb), nadgradnja kariernega sistema ter pospeševanje štipendiranja in izobraževanja. »Da se ne bo dogajalo, kot se zdaj, da nam kandidate za policiste kradejo, če se lahko tako izrazim, varnostne službe za zasebno varovanje.«
Kriminalistična policija lahko pričakuje regionalizacijo za večjo učinkovitost, Nacionalni preiskovalni urad (NPU) pa bo doživel spremembe pristojnosti zaradi premajhne izkoriščenosti. Okrepiti namerava sodelovanje policije in tožilstva, avtocestna policija pa se bo vrnila z idejo, da bi ji bilo omogočeno avtomatsko preverjanje tablic. Začel bi pogajanja s stavkajočim policijskim sindikatom.
Izrazil je namen, da se začne umikati stalni nadzor na bivših mejnih prehodih. Racionalizacija in decentralizacija znotraj javne uprave velja za celoten sektor države, del resorjev bi postopno preselil v regije: »Država ne more biti sama sebi namen,« je utemeljil spremembe, med katerimi je tudi ukinitev uradniškega sveta.

Napovedal je uvedbo zavezujočih rokov v upravnih postopkih in uvedbo domnevo pozitivnega mnenja: če pristojni organ ne odloči v določenem zakonskem roku, se sklepa, da je odgovor pozitiven. »Predvidljivost trajanja postopkov je sestavina pravne varnosti,« utemeljuje idejo. Prav tako razmišlja o institutu odgovorne upravne osebe v postopku.
Digitalizacijo vidi kot ključni vzvod za prerazporeditev človeških virov v javni upravi tja, kjer so nujni za delo z uporabniki. Za ključne digitalne dokumente bi uvedli e-denarnico, za ocenjevanje kakovosti in odzivnosti sistema pa bi vzpostavili mehanizme za ocenjevanje uspešnosti.
V nadaljevanju je zavrnil dvom opozicije o neodvisnosti policije v prihodnje ter preplet lastnih interesov in ministrske funkcije, o spremembah plačne reforme pa se še ni mogel izjasniti.
Komentar Dela
Branjenje interesov klienta je eden temeljnih postulatov advokature, Matoz pa ni prvi odvetnik na ministrskem položaju. Za širok nabor resorjev, ki jih prevzema in združuje, ima kar nekaj izkušenj iz dosedanje poklicne poti policista in odvetnika. Šele po prevzemu mandata bodo jasne konkretne usmeritve in kompleksnost reorganizacije državne uprave, ki jo po napovedih čaka pretres. Notranji kadrovski resursi policije pa ne bodo zadoščali za pomanjkanje kadra, ki ga Matoz opredeljuje kot kronično.
Komentarji