Francozi si naše domove upokojencev ogledujejo z avstrijskimi očmi
Tujim lastnikom, lastniškemu združevanju in nakupom (vsaj zasebnih) domov se ne bomo izognili
Odpri galerijo
Prodaja doma za starejše v Radencih je bila začasno ustavljena zaradi prenizke cene, ki bi jo iztržila občina. FOTO: Ivan Gerenčer
Radenci – Radenska občina je svojo polovico doma starejših v Radencih (Dosor) tik pred lokalnimi volitvami že skoraj prodala, novi župan Roman Leljak pa je prodajo ustavil zaradi več nepravilnosti v postopku in prenizke dogovorjene cene. Druga polovica doma je v lasti avstrijske družbe Heta Asset Resolution, ki je kot posebna slaba banka prevzela prvotni polovični delež Hypa. Po že pripravljeni pogodbi bi dom kupila avstrijska SeneCura, veriga avstrijskih in čeških domov za ostarele in specializiranih zdravstvenih ustanov. Ker pa je to verigo pred tremi leti kupila francoska Orpea, bi torej dom končal v največji evropski multinacionalki na tem področju.
V zadnjega četrt stoletja se je koncentracija domskega varstva v Evropi silovito razmahnila. Orpea je bila ustanovljena šele leta 1989 kot klinika za rehabilitacijo, potem je kupila še psihiatrične klinike, prevzela mreže pomoči na domu in z neverjetnim zagonom pridobivala lastništvo domov za starejše, ki jih tudi gradi. Postala je eden največjih specialistov za fizične in psihične odvisnosti. Osvojila je že 11 evropskih držav, za nameček pa še Kitajsko in Brazilijo, kar razkriva njeno globalno razvojno strategijo.
V prvih šestih letih je njen ustanovitelj nevropsihiater Jean Claude Marion v Franciji združil 46 domov s 4600 posteljami, nato je kupil dve ustanovi v Italiji, pa prve v Belgiji in Švici, zatem je kot za stavo priključeval špansko verigo Artevida, prevzel belgijsko Meribelge, švicarsko Senevito, nemški verigi Cellenus Gruppe in Silver Care, potem avstrijsko SeneCuro (takrat 55 ustanov in 4236 postelj), poljski MediSystem, nizozemski Dagelijks Leven ...
Danes ima Orpea 854 ustanov, 86.757 postelj za starejše, v trinajstih državah že 55 tisoč zaposlenih, v Franciji je pod njenim okriljem kar 62 odstotkov tovrstnih zmogljivosti. Leta 2014 je multinacionalka ustvarila 1,95 milijarde evrov prometa, predlanskim že 3,14 milijarde – v zadnjem obdobju ji zaradi neverjetno hitre širitve promet raste kar za 61 odstotkov na leto.
Dosor v Radencih bi torej z uspešnim nakupom postal del multinacionalke prek SeneCure. Kako resni so načrti, dokazuje tudi to, da je SeneCura kot ustanoviteljica že maja 2003 v Logatcu registrirala podjetje Orpea, d. o. o., zdaj pa ga je preselila v Ljubljano.
Načrtovani nakup v Radencih ni njen edini projekt pri nas. Na sedežu družbe na Dunaju so nam obljubili predstavitev svoje širitvene strategije na jug za prihodnji članek. Franc Imperl, ki s SeneCuro sodeluje v projektu Grozd petih malih domov in je naslovni predstavnik za slovensko podružnico Orpee, poudarja, da je SeneCura najbolj napredno in razvijajoče se podjetje, ki bi pri nas imelo od osem do deset domov za starejše. Danes upravlja 81 zdravstvenih in negovalnih ustanov, od tega 14 na Češkem, s 7000 posteljami. Podjetje je šele leta 1998 ustanovil profesor Rudolf Öhlinger.
Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve o načrtovanem nakupu Dosorja v Radencih ne vedo ničesar. Tudi ne, da se je SeneCura zanimala za nakup Sončnega doma v Mariboru, a dlje od začetnih pogovorov niso prišli, kot nam je povedal direktor Robert Žvižaj. Je pa ministrstvo lani Orpei podelilo koncesije za 294 mest v petih novih domovih. Tako mora SeneCura kot ustanoviteljica slovenske podružnice multinacionalke Orpea do konca prihodnjega leta zgraditi domove v Komendi, Starem trgu pri Ložu, Žireh, Železnikih in Pivki, v njih bo od 51 do 68 postelj.
Ta grozd domov je bil zasnovan s sodelovanjem vseh petih občin po spoznanju, da država domove za starejše gradi izredno počasi in da majhnih, kakršne potrebujejo v manjših okoljih, ne bo zgradila nikoli. Geslo SeneCure Bližje ljudem se bo torej v njih zares potrdilo. Imperl pravi, da pravkar usklajujejo idejne projekte in jih prilagajajo naši zakonodaji, po njegovih besedah načrtovana vselitev v nove domove za zdaj ni negotova.
»Dobro je, da pridejo k nam tujci. Ne sme jih sicer biti preveč, gotovo pa nam bodo prinesli nekaj novosti. Sam velikim ne zaupam preveč, zato ne bi bilo dobro, da bi imeli celotno verigo. Že to, koliko domov ima v lasti naša država, je prevelika veriga,« poudarja Imperl.
V institucionalnem varstvu je, kot je znano, na voljo 20.600 mest v 59 javnih zavodih in pri 41 zasebnih izvajalcih s koncesijo. Dosor je eden od izvajalcev s koncesijo, ki so v solastništvu občine, predstavljajo slovenske zmogljivosti na ministrstvu. In zagotavljajo, da bodo »javni zavodi, katerih ustanoviteljica je država, ki so temelj institucionalnega varstva, ostali tudi v prihodnje z uvajanjem sodobnih konceptov dela in posodabljanjem bivalnega standarda«.
Torej jih država ne bo prodajala, zaradi dotrajanosti pa bo marsikaterega morala temeljito obnoviti in posodobiti, kot opozarja sekretar skupnosti socialnih zavodov Jaka Bizjak. »Dejstvo je, da se tujci zanimajo za naše domove. Pred časom je bilo zanimanja še več. V tujih skladih je veliko denarja, ki ga lahko vlagajo. Naši domovi pa so javni zavodi, ne smejo se zadolževati za nove naložbe, medtem ko se zasebni lastniki lahko.«
A »veriga« državnih domov pri nas kljub vsemu ni edina. Že leta 1995 je v Notranjih Goricah nastala zasebna delniška družba Deos. Danes je vanjo vključenih osem domov za starejše, poleg notranjegoriškega še v Črnučah in Trnovem v Ljubljani, Horjulu, Gornjem Gradu, Cerknici, Medvodah in Topolšici. V njih je 1340 stanovalcev, za katere skrbi 690 zaposlenih. Poleg Deosovih imamo v Sloveniji še manjše število zasebnih domov.
Po županovih obljubah bo Dosor v Radencih spet naprodaj. »Zavedamo se, da občina ni sposobna domu omogočiti novih naložb. Po veljavnih postopkih bomo pripravili prodajo. Občina je za svojo polovico doma dala 856 tisočakov, nekaj v denarju, drugi del z zemljiščem, in toliko hočemo dobiti nazaj – seveda z obrestmi,« razpleta za zdaj prepovedano prodajo Dosorja župan Roman Leljak. V pripravljeni in nato razveljavljeni pogodbi je bila določena kupnina 800 tisočakov.
Z letošnjim letom smo začeli s posebno rubriko Do starejših prijazno.
Prejšnji teden, smo pogledali, kako je v domovih za starejše po Sloveniji, in naše domove primerjali z domovi v sosednji Avstriji.
Prejšnji teden, smo pogledali, kako je v domovih za starejše po Sloveniji, in naše domove primerjali z domovi v sosednji Avstriji.
V zadnjega četrt stoletja se je koncentracija domskega varstva v Evropi silovito razmahnila. Orpea je bila ustanovljena šele leta 1989 kot klinika za rehabilitacijo, potem je kupila še psihiatrične klinike, prevzela mreže pomoči na domu in z neverjetnim zagonom pridobivala lastništvo domov za starejše, ki jih tudi gradi. Postala je eden največjih specialistov za fizične in psihične odvisnosti. Osvojila je že 11 evropskih držav, za nameček pa še Kitajsko in Brazilijo, kar razkriva njeno globalno razvojno strategijo.
V prvih šestih letih je njen ustanovitelj nevropsihiater Jean Claude Marion v Franciji združil 46 domov s 4600 posteljami, nato je kupil dve ustanovi v Italiji, pa prve v Belgiji in Švici, zatem je kot za stavo priključeval špansko verigo Artevida, prevzel belgijsko Meribelge, švicarsko Senevito, nemški verigi Cellenus Gruppe in Silver Care, potem avstrijsko SeneCuro (takrat 55 ustanov in 4236 postelj), poljski MediSystem, nizozemski Dagelijks Leven ...
Danes ima Orpea 854 ustanov, 86.757 postelj za starejše, v trinajstih državah že 55 tisoč zaposlenih, v Franciji je pod njenim okriljem kar 62 odstotkov tovrstnih zmogljivosti. Leta 2014 je multinacionalka ustvarila 1,95 milijarde evrov prometa, predlanskim že 3,14 milijarde – v zadnjem obdobju ji zaradi neverjetno hitre širitve promet raste kar za 61 odstotkov na leto.
Dosor v Radencih bi torej z uspešnim nakupom postal del multinacionalke prek SeneCure. Kako resni so načrti, dokazuje tudi to, da je SeneCura kot ustanoviteljica že maja 2003 v Logatcu registrirala podjetje Orpea, d. o. o., zdaj pa ga je preselila v Ljubljano.
V zadnjega četrt stoletja se je koncentracija domskega varstva v Evropi silovito razmahnila. Orpea ima 854 ustanov, 86.757 postelj za starejše, v 13 državah že 55.000 zaposlenih.
Avstrijska SeneCura upravlja 81 zdravstvenih in negovalnih ustanov, od tega 14 na Češkem, z okoli 7000 posteljami. Pri nas bi imela od osem do deset domov za starejše.
Avstrijska SeneCura upravlja 81 zdravstvenih in negovalnih ustanov, od tega 14 na Češkem, z okoli 7000 posteljami. Pri nas bi imela od osem do deset domov za starejše.
Načrti SeneCure pri nas
Načrtovani nakup v Radencih ni njen edini projekt pri nas. Na sedežu družbe na Dunaju so nam obljubili predstavitev svoje širitvene strategije na jug za prihodnji članek. Franc Imperl, ki s SeneCuro sodeluje v projektu Grozd petih malih domov in je naslovni predstavnik za slovensko podružnico Orpee, poudarja, da je SeneCura najbolj napredno in razvijajoče se podjetje, ki bi pri nas imelo od osem do deset domov za starejše. Danes upravlja 81 zdravstvenih in negovalnih ustanov, od tega 14 na Češkem, s 7000 posteljami. Podjetje je šele leta 1998 ustanovil profesor Rudolf Öhlinger.
Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve o načrtovanem nakupu Dosorja v Radencih ne vedo ničesar. Tudi ne, da se je SeneCura zanimala za nakup Sončnega doma v Mariboru, a dlje od začetnih pogovorov niso prišli, kot nam je povedal direktor Robert Žvižaj. Je pa ministrstvo lani Orpei podelilo koncesije za 294 mest v petih novih domovih. Tako mora SeneCura kot ustanoviteljica slovenske podružnice multinacionalke Orpea do konca prihodnjega leta zgraditi domove v Komendi, Starem trgu pri Ložu, Žireh, Železnikih in Pivki, v njih bo od 51 do 68 postelj.
Ta grozd domov je bil zasnovan s sodelovanjem vseh petih občin po spoznanju, da država domove za starejše gradi izredno počasi in da majhnih, kakršne potrebujejo v manjših okoljih, ne bo zgradila nikoli. Geslo SeneCure Bližje ljudem se bo torej v njih zares potrdilo. Imperl pravi, da pravkar usklajujejo idejne projekte in jih prilagajajo naši zakonodaji, po njegovih besedah načrtovana vselitev v nove domove za zdaj ni negotova.
»Dobro je, da pridejo k nam tujci. Ne sme jih sicer biti preveč, gotovo pa nam bodo prinesli nekaj novosti. Sam velikim ne zaupam preveč, zato ne bi bilo dobro, da bi imeli celotno verigo. Že to, koliko domov ima v lasti naša država, je prevelika veriga,« poudarja Imperl.
FOTO: Jure Eržen/Delo
Država javnih zavodov ne bo prodajala
V institucionalnem varstvu je, kot je znano, na voljo 20.600 mest v 59 javnih zavodih in pri 41 zasebnih izvajalcih s koncesijo. Dosor je eden od izvajalcev s koncesijo, ki so v solastništvu občine, predstavljajo slovenske zmogljivosti na ministrstvu. In zagotavljajo, da bodo »javni zavodi, katerih ustanoviteljica je država, ki so temelj institucionalnega varstva, ostali tudi v prihodnje z uvajanjem sodobnih konceptov dela in posodabljanjem bivalnega standarda«.
Torej jih država ne bo prodajala, zaradi dotrajanosti pa bo marsikaterega morala temeljito obnoviti in posodobiti, kot opozarja sekretar skupnosti socialnih zavodov Jaka Bizjak. »Dejstvo je, da se tujci zanimajo za naše domove. Pred časom je bilo zanimanja še več. V tujih skladih je veliko denarja, ki ga lahko vlagajo. Naši domovi pa so javni zavodi, ne smejo se zadolževati za nove naložbe, medtem ko se zasebni lastniki lahko.«
A »veriga« državnih domov pri nas kljub vsemu ni edina. Že leta 1995 je v Notranjih Goricah nastala zasebna delniška družba Deos. Danes je vanjo vključenih osem domov za starejše, poleg notranjegoriškega še v Črnučah in Trnovem v Ljubljani, Horjulu, Gornjem Gradu, Cerknici, Medvodah in Topolšici. V njih je 1340 stanovalcev, za katere skrbi 690 zaposlenih. Poleg Deosovih imamo v Sloveniji še manjše število zasebnih domov.
Radenski Dosor bo spet naprodaj
Po županovih obljubah bo Dosor v Radencih spet naprodaj. »Zavedamo se, da občina ni sposobna domu omogočiti novih naložb. Po veljavnih postopkih bomo pripravili prodajo. Občina je za svojo polovico doma dala 856 tisočakov, nekaj v denarju, drugi del z zemljiščem, in toliko hočemo dobiti nazaj – seveda z obrestmi,« razpleta za zdaj prepovedano prodajo Dosorja župan Roman Leljak. V pripravljeni in nato razveljavljeni pogodbi je bila določena kupnina 800 tisočakov.
