Funkcionarju lahko damo darilo, vredno do 75, na leto do 150 evrov

Upravne enote prepoznale tveganja ob izdaji odločb, sklepov in dovoljenj. Komisija je obdelala prve sporočene podatke.

Objavljeno
03. maj 2015 21.17
jer*KPK
Matjaž Albreht, notranja
Matjaž Albreht, notranja

Ljubljana – Nedovoljeno sprejemanje daril, javna naročila, izdaja odločb, sklepov in dovoljenj so najpogostejša tveganja, ki jih navajajo zavezanci za načrt integritete. Komisija za preprečevanje korupcije je do konca marca obdelala podatke devetih skupin.

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije nalaga vsem institucijam javnega sektorja izdelavo načrta integritete. To je dokument, v katerem je ocenjena izpostavljenost posameznih subjektov korupcijskim tveganjem in so ga dolžni sprejeti vsi državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni zavodi, javni gospodarski zavodi in javni skladi, vse skupaj več kot 1900 ustanov. Zavezanci morajo vsako leto komisiji oddati poročilo o izvedenih ukrepih (predvsem preventivnih), ki izhajajo iz načrtov integritete. Ker od vseh zavezancev še niso prejeli načrtov, so jih ponovno pozvali, naj jih čim prej pošljejo komisiji.

Vsi zavezanci morajo obvezno oceniti možnost korupcije pri tveganjih, ki jih omejuje že zakon, v zvezi s prejemanjem daril, nasprotjem interesov, o omejitvah poslovanja, nezdružljivosti, lobiranjem in zaščito prijaviteljev. Ugotoviti morajo, ali je dejavnik tveganja nejasen in dvoumen predpis, odsotnost sledljivosti nastanka dokumentov, neusklajena politika delovanja institucije ali nejasna določitev pristojnosti. Korupcija se lahko razvije zaradi kršitev pravnih in etičnih pravil, pomanjkljivega nadzora in dokumentacije, diskrecijske pravice posameznikov, nepovezanih procesov ali procesnih praznin.

Register tveganj

Lani je komisija za preprečevanje korupcije (KPK) vzpostavila elektronski register tveganj za institucije, ki so dolžne vzpostaviti in izvajati načrt integritete kot sistem upravljanja s korupcijskimi tveganji in tveganji kršitve integritete. KPK je obdelala del podatkov iz registra tveganj devetih skupin zavezancev (ministrstva z organi v sestavi, upravne enote, občine, sodišča, tožilstva, bolnišnice, zdravstveni domovi, osnovne in srednje šole). Vseh skupin zavezancev je 30, vendar pa že analiziranih devet skupin predstavlja več kot polovico vseh zavezancev.

Kot tveganje je največkrat izpostavljeno nedovoljeno sprejemanje daril, ki je prav pri vseh skupinah med tremi najpogosteje identificiranimi tveganji. Sledijo javna naročila. V komisiji ugotavljajo, da se je veliko zavezancev osredotočilo na navajanje »tipičnih« tveganj, kot so nasprotje interesov, darila in podobno, kar je sicer prav, vendar pa pogrešajo več opredelitev oziroma identifikacij specifičnih tveganj. Upravne enote so za razliko od ostalih skupin zavezancev, kot najbolj pereče prepoznale zanje specifično tveganje, ki se nanaša na izdajo odločb, sklepov in dovoljenj. Med ukrepi za omejitev tega tveganja upravne enote izpostavljajo uvedbo več internih pregledov postopkov in sistem »pravične« razdelitve vlog glede na delovno mesto, ki ga zaseda posamezni uradnik.

Načrti se spreminjajo

»Komisija ima podatke o številu prijav in rešenih zadev, ki se nanašajo na zavezance iz posameznih skupin. To je ena stran zgodbe. Druga stran pa je njihova lastna zaznava tveganj, ki izhaja iz načrtov integritete oziroma registra tveganj. Komisija zdaj ti dve strani združuje.« Metodologija ostaja ves čas enaka, vendar pa so načrti integritete živa stvar. »Zaželeno je, da se spreminjajo, da se dodajajo nova tveganja, če jih sistem zazna, oziroma izbrišejo tveganja, ki ne obstajajo več oziroma so obvladana«, pojasnjujejo v komisiji. Prav tako je zaželeno, da se prilagajata verjetnost nastanka dogodka in škoda, ki lahko nastane. Vendar je to načeloma v domeni zavezancev. Ti morajo vse te oblike proučiti in ugotoviti, ali pri njih obstajajo možnosti za nastanek koruptivnih dejanj.

Rezultati analize

»Statistična analiza, ki je prikazana v tabeli, je pomembna vsaj iz treh razlogov. Prvič, gre za stanje, ki so ga zaznali zavezanci sami, drugič, predstavlja sliko celotne skupine zavezancev, in tretjič, gre za primerjavo, ki lahko predstavlja osnovo za učinkovito identifikacijo tveganj in oblikovanje ukrepov za njihovo obvladovanje. Pravi učinki se bodo začeli kazati, ko se bo rezultate analiz uporabilo pri pripravi politik«, poudarjajo v komisiji.