Furman Oman: Če bodo prioriteta avti, bomo imeli vsi pod oknom avto

Celje – Ob Mesecu prostora bo Zavod Metro od ponedeljka do četrtka v Dečkovem naselju združil izobraževalne in promocijske dogodke na področju urejanja prostora in arhitekture. O prenovi celjskih sosesk iz osemdesetih let, kjer je najbolj opazno pomanjkanje javnega prostora, smo se pogovarjali s predstavnikom organizatorja Zavoda Metro.

Namen maratona je vzgojiti odnos do prostora, pojasnjuje Gorazd Furman Oman: »Tega v Sloveniji ni. Stanje lahko izboljšamo z restriktivnimi zakoni, ampak mislim, da je bolj smiselno, da vzgajamo mlade.

Zakaj ste se odločili za temo o prenovi sosesk?

V zadnjem času je moderno reči, da prenavljamo soseske, čeprav gre po večini le za energetsko sanacijo obstoječih stavb. K prenovi je treba celostno pristopiti in urediti javne površine. Najprej se je treba opredeliti do javnega prostora, kakšen naj bi bil, kakšna naj bi bila njegova dolgoročna prihodnost. To bomo skušali ugotoviti z otroškimi delavnicami, ker otroci ta prostor najbolj potrebujejo. Ustvarjali bomo z lesenimi letvicami, s katerimi bomo gradili urbano opremo, označevali igrišča, ugotavljali bomo tudi, kaj bi lahko naredili s parkirišči, ki jih je vedno več. V četrtek bomo imeli še delavnico z mladimi družinami in okroglo mizo, na kateri bomo skušali z občani strniti vse ugotovitve, želimo pa slišati tudi pričakovanja stanovalcev, kaj želijo od soseske.

Zakaj ste se odločili prav za Dečkovo naselje?

Nepremičnine Celje imajo tu največji stanovanjski fond in izkazali so interes, da bi vključili strokovno javnost pri oblikovanju tega prostora. Tu tudi načrtujejo nove stavbe z neprofitnimi stanovanji za mlade družine in zato smo ta prostor izbrali kot najbolj atraktiven.

Kako je z denarjem?

V novi finančni perspektivi do leta 2020 je za urbane projekte, samo za slovenske mestne občine, namenjeno okoli 150 milijonov evrov. Denar bo zelo namenski, kar pomeni, da mestna občina ne bo mogla s temi projekti graditi cest, kanalizacij, ampak bo morala poskrbeti za celostne ureditve prostora.

Kakšne pa so te celjske soseske po vaši oceni?

Te soseske so bile zgrajene v osemdesetih letih, kasneje so se vedno bolj gostile. To je razumljivo, ker so bila zemljišča vedno dražja, prostora je bilo vedno manj, je pa s tem padala kvaliteta bivanja. Zdaj je tako tu vedno več avtomobilov na istem prostoru. Ta kaos je treba rešiti z dogovorom. Če bomo dosegli soglasje, da so prioriteta avtomobili, bomo pač imeli vsi pod oknom avto. Mogoče bomo pa vendarle ugotovili, da soseska pripada pešcem, otrokom in tistim, ki se družijo. Kriza je namreč pokazala prav to, da nam manjka druženje. Morda preveč pričakujem od projekta, ampak želim si, da bi ljudje dobili svoj prostor nazaj in se več družili. Zadeva bi bila lahko zelo svobodna: ljudje bi si lahko sami postavili klopi, piknik prostor, ne bi bilo napisov, da je prepovedano hoditi po travi. Občani bi lahko bili torej bolj aktivni pri uporabi prostora. To je dolgoročni cilj.