Furs jih je oglobil za šest milijonov evrov
Pri delodajalcih in delojemalcih na črno lani kršitve odkrili pri vsakem petem nadzoru – to je v več kot 2825 primerih.
Odpri galerijo
Najpogostejši kršitelji dela in zaposlovanja na črno so v gradbeništvu, gostinstvu in avtoprevozništvu. Foto: Jože Pojbič/Delo
Ljubljana – Finančna uprava (Furs) je lani v nekaj več kot 11.980 nadzorih dela in zaposlovanja na črno odkrila 2826 kršitev in izrekla za 5,8 milijona evrov glob ter podala enajst kazenskih ovadb, piše v letnem poročilu posebne vladne komisije za preprečevanje dela in zaposlovanja na črno.
Največ prijav s področja zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno prejme prav Furs. Lani so jih, kot poročilo povzema STA, prejeli 2826 zoper 3504 zavezance. Od enajstih vloženih ovadb sta se dve končali pred sodiščem, ki je oba storilca obsodilo na pogojno kazen.
Tudi na tržni inšpektorat na področju dela na črno odpade precej nadzorov; tržni inšpektorji v večini primerov preverjajo ustreznost registracije in dovoljenja registriranih subjektov ter nedovoljeno reklamiranje ..., kar prav tako pripomore k urejenosti trga dela.
Inšpektorat za infrastrukturo na področju nadzorov kot problematičen ocenjuje prevoz potnikov z osebnimi vozili, kjer je dokazovanje dela na črno posebej težavno, inšpektorat za šolstvo pa navaja, da zakonodaja omogoča ustanavljanje zasebnih vrtcev ali opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje, a se še vedno pojavljajo številni ponudniki varstva otrok, ki se izogibajo registrskim postopkom, v katerih bi morali izkazati izpolnjevanje predpisanih kadrovskih pogojev ter pogojev za prostor in opremo.
O delu na črno in plačilu na roko v zasebnem varovanju, ki ga je v praksi težko dokazati, poroča inšpektorat za notranje zadeve, Policija pa v primerih kaznivih dejanj zaposlovanja na črno ne ugotavlja bistvenih razlik s preteklimi leti, saj da gre največkrat za »opravljanje dela brez prijave v ustrezno zdravstveno zavarovanje in brez ustreznih dovoljenj za delo«. Najpogostejši kršitelji so v gradbeništvu, gostinstvu in avtoprevozništvu.
V sklopu kaznivih dejanj zoper delovno razmerje in socialno varnost so v zadnjih letih najpogostejše kršitve temeljnih pravic delavcev, kot so neizplačevanje plač oziroma neporavnavanje davkov in prispevkov zaposlenim, ko ti ne prejmejo plačila za opravljeno delo ali ga prejmejo v gotovini, v manjši meri pa kršitve zaradi sklenitve oziroma nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.
Komisija se je dotaknila tudi osebnega dopolnilnega dela, kjer so izvajalci lani skupaj zabeležili 2,7 milijona evrov prihodkov. Za to delo je bilo sicer pridobljenih 20.733 vrednotnic.
Največ prijav s področja zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno prejme prav Furs. Lani so jih, kot poročilo povzema STA, prejeli 2826 zoper 3504 zavezance. Od enajstih vloženih ovadb sta se dve končali pred sodiščem, ki je oba storilca obsodilo na pogojno kazen.
Tudi na tržni inšpektorat na področju dela na črno odpade precej nadzorov; tržni inšpektorji v večini primerov preverjajo ustreznost registracije in dovoljenja registriranih subjektov ter nedovoljeno reklamiranje ..., kar prav tako pripomore k urejenosti trga dela.
Težko dokazljivo plačevanje na roko
Furs je lani prijel prejeli 2826 prijav za delo na črno zoper 3504 zavezance. Foto Shutterstock
Inšpektorat za infrastrukturo na področju nadzorov kot problematičen ocenjuje prevoz potnikov z osebnimi vozili, kjer je dokazovanje dela na črno posebej težavno, inšpektorat za šolstvo pa navaja, da zakonodaja omogoča ustanavljanje zasebnih vrtcev ali opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje, a se še vedno pojavljajo številni ponudniki varstva otrok, ki se izogibajo registrskim postopkom, v katerih bi morali izkazati izpolnjevanje predpisanih kadrovskih pogojev ter pogojev za prostor in opremo.
O delu na črno in plačilu na roko v zasebnem varovanju, ki ga je v praksi težko dokazati, poroča inšpektorat za notranje zadeve, Policija pa v primerih kaznivih dejanj zaposlovanja na črno ne ugotavlja bistvenih razlik s preteklimi leti, saj da gre največkrat za »opravljanje dela brez prijave v ustrezno zdravstveno zavarovanje in brez ustreznih dovoljenj za delo«. Najpogostejši kršitelji so v gradbeništvu, gostinstvu in avtoprevozništvu.
Ne dajo plač, ne plačajo davkov
Kontaktni podatki za prijave zaposlovanja na črno
Finančna uprava Republike Slovenije
telefon: 080 11 22
e-naslov: prijave.fu@gov.si
Tržni inšpektorat Republike Slovenije (za pravne osebe in s.p.)
e-naslov: gp.tirs@gov.si
Finančna uprava Republike Slovenije (za posameznike)
anonimni telefon: 080 11 22
e-naslov: prijave.fu@gov.si
Inšpektorat Republike Slovenije za infrastrukturo
e-naslov: gp.irsi@gov.si
Finančna uprava Republike Slovenije
telefon: 080 11 22
e-naslov: prijave.fu@gov.si
Tržni inšpektorat Republike Slovenije (za pravne osebe in s.p.)
e-naslov: gp.tirs@gov.si
Finančna uprava Republike Slovenije (za posameznike)
anonimni telefon: 080 11 22
e-naslov: prijave.fu@gov.si
Inšpektorat Republike Slovenije za infrastrukturo
e-naslov: gp.irsi@gov.si
V sklopu kaznivih dejanj zoper delovno razmerje in socialno varnost so v zadnjih letih najpogostejše kršitve temeljnih pravic delavcev, kot so neizplačevanje plač oziroma neporavnavanje davkov in prispevkov zaposlenim, ko ti ne prejmejo plačila za opravljeno delo ali ga prejmejo v gotovini, v manjši meri pa kršitve zaradi sklenitve oziroma nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.
Komisija se je dotaknila tudi osebnega dopolnilnega dela, kjer so izvajalci lani skupaj zabeležili 2,7 milijona evrov prihodkov. Za to delo je bilo sicer pridobljenih 20.733 vrednotnic.
