Včeraj smo poročali, da je začel Furs na podlagi novega zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, znanega kot Šutarjev zakon, od dolžnikov z izvršbami iz naslova prekrškovnih terjatev zasegati tudi sredstva iz denarne socialne pomoči. Tako nekateri dolžniki na banki včeraj niso mogli dvigniti dela ali celotne denarne socialne pomoči.

Šutarjev zakon: Furs začel z zasegi socialne pomoči

Na centru za socialno delo so opozorili, da bi moral Furs pred takšnimi izvršbami pridobiti njihovo mnenje, predsednik Sveta romske skupnosti RS Jožef Horvat Muc je opozoril, da to za romsko skupnost pomeni socialno bombo, v Amnesty International so pri tem z ostrimi besedami izrazili ogorčenje.

Predsednik vlade Robert Golob je po poročanju STA glede izvršb Fursa na socialnih pomočeh sporočil, da »ni več nedotakljivih«. Eden od namenov Šutarjevega zakona je bil namreč tudi preprečiti izkoriščanje socialnih podpor, je dejal ob robu obiska dela savinjske regije.

Z izvajanjem zakona je zadovoljna tudi poslanska skupina Svoboda. Ta teden je Finančna uprava RS (Furs) po premierovih besedah »več kot 1600 prestopnikom, ki so se počutili nedotakljive«, zarubila tudi njihovo socialno pomoč. Golob meni, da gre za velik mejnik, ki ga ne gre podcenjevati, saj je prvi korak k temu, da smo socialna država, ki bo pomagala pomoči potrebnim, hkrati pa »rekla ne tistim, ki to izkoriščajo in se ob tem počutijo nedotakljive«.

FOTO: Igor Zaplatil

Od 8. januarja 1674 sklepov o izvršbi

Na Fursu so se danes odzvali s podatkom, da so od 8. januarja izdali 1674 sklepov o izvršbi dolžnikom, ki so v zadnjih dveh letih imeli vsaj tri neplačane obveznosti iz naslova prekrškovnih terjatev. Iz tega naslova so doslej izterjali 126.260 evrov, celoten dolg pa znaša okoli pol milijona evrov. »Z izvršbo bomo nadaljevali tudi v prihodnje.«

Glede izpostavljenosti Romov so zapisali, da so sklepe izdali dolžnikom iz celotne Slovenije, pred tem so dolžniki prejeli tudi opomin. »Sklepe o izvršbi prejmeta dolžnik in banka, kjer ima dolžnik odprt plačilni račun. V sklepu o izvršbi je dolžnik poučen, da bodo rubljena tudi sredstva iz naslova denarne socialne pomoči. Na sklep se dolžnik lahko pritoži. 

Pri tem na Finančni upravi ne vodimo informacije o tem, koliko teh dolžnikov je prejemnikov denarnih sredstev iz naslova denarne socialne pomoči oziroma ali so jim bila zarubljena ta sredstva ter kateri je krajevno pristojen center za socialno delo.«

Presojanje centrov za socialno delo bi lahko vplivalo le na bodoča izplačila

Kot dodajajo, določeni večkratni kršitelji v prej veljavni ureditvi glob niso poravnali, saj niso imeli drugih dohodkov kot le socialne prejemke, s čimer izrečene globe niso vplivale na njihovo bodoče ravnanje, znesek neporavnanih obveznosti pa se je povečeval. Finančna uprava je tako z novo določbo prejela nalogo, ki jo je v sodelovanju z izvajalci plačilnega prometa začela izvajati 8. januarja 2026.

Poudarjajo še, da bi lahko presojanje centrov za socialno delo, ali je potrebno izplačilo socialne pomoči delno ali v celoti v naravi, imelo lahko morebiten vpliv le na bodoča izplačila denarnih socialnih prejemkov ter s tem na rubež denarnih sredstev.

»Vpliv na že izdane sklepe, izdane v januarju, bi tako bil mogoč le, če bi centri za socialno delo o institutu izplačevanja v naravi odločali pred izvršitvijo sklepa, ta možnost je namreč obstajala tudi pred sprejetjem Šutarjevega zakona,« so zapisali.