G+ vprašanje: Kako ravnati pri vožnji v jesenski megli in dežju?
Brane Legan, inštruktor varne vožnje pri AMZS odgovarja na G+ vprašanje, kako ravnati v jesenskih razmerah na cesti, zlasti v megli, meglenih pasovih in sploh ob slabi vidljivosti.
Odpri galerijo
Foto Jože Suhadolnik
Da bo vožnja tudi jeseni čim bolj varna, naj vozniki spremljajo vremenske napovedi in stanje na cestah, saj se lahko tako ustrezno pripravijo na vožnjo. Potreben je tudi pravočasen preventivni pregled vozila – v AMZS servisnih delavnicah za naše člane in druge voznike preventivno pregledamo 16 kontrolnih točk, kar pokaže morebitne pomanjkljivosti. Za prometno varnost pa smo odgovorni vsi udeleženci v prometu, tudi pešci in kolesarji, ki moramo ob vse krajših dnevih in slabši vidljivosti zaradi dežja, megle, oblačnosti, s svetlimi oblačili in odsevnimi predmeti poskrbeti, da jih vozniki pravočasno opazijo.
Megla za voznike pomeni predvsem slabšo vidljivost, ki je v kombinaciji s preveliko hitrostjo in premajhno varnostno razdaljo najpogostejši vzrok za avtocestna verižna trčenja. Prvo pravilo pri zmanjšani vidljivosti je prilagoditev hitrosti.
Če vidite le 50 metrov pred sabo, ne smete voziti hitreje od 50 kilometrov na uro – to je meja, pri kateri se še lahko varno ustavite, če naletite na oviro ali nezgodo pred vami. Če je vidljivost še slabša, je treba še upočasniti.
Splošno pravilo je, da naj bo varnostna razdalja enaka vidljivosti; če vidimo le 100 metrov daleč, naj bo varnostna razdalja do avtomobila spredaj tolikšna, da še vidimo njegove luči. Pri vožnji po megli je treba prižgati zadnjo meglenko (ali meglenki), a le, če je res megla in je vidljivost slabša od 50 metrov. Na odsekih brez megle zadnjo meglenko spet ugasnemo, saj ta slepi voznika za nami. Meglenki spredaj sta namenjeni nam, da bolje vidimo naprej. To pa velja le ponoči oziroma v mraku in pri gosti megli. Prižgani meglenki podnevi ali celo pri dobri vidljivosti pa veljata za prekršek.
Megleni pasovi se lahko pojavijo nenadoma. Kdor spremlja razmere pred seboj, bo že pred vstopom v tako območje ustrezno zmanjšal hitrost, v nadaljevanju vožnje pa bo glede na vidljivost tudi stalno prilagajal hitrost. Če nekoga tak vremenski pojav preseneti, je lahko vzrok samo nezadostna pozornost, še posebej pogost vzrok je uporaba mobilnega telefona. Pogosta reakcija pri takih voznikih ali voznicah je sunkovito zaviranje, kar voznikom za njimi povzroči presenečenje in s tem verižno reakcijo nenadnih zaviranj, največkrat pa je rezultat trčenje več vozil.
Voznikom svetujemo, naj uporabljajo AMZS aplikacijo, saj ta ne obvešča le o prometnih zastojih, temveč voznike z glasovnimi opozorili opozarja tudi na izredne razmere na cesti, kot sta na primer megla, zasneženo cestišče itd. Aplikacijo si je mogoče na svoje mobilne naprave enostavno prenesti s poslanim sms sporočilom s ključno besedo AMZS na 3131.
Naše splošno priporočilo starejšim voznikom pa je, naj se po nepotrebnem ne odločajo za vožnjo v prometnih konicah, ponoči, v dežju, snegu ali megli.
Brane Legan, inštruktor varne vožnje pri AMZS Foto osebni arhiv
Megla za voznike pomeni predvsem slabšo vidljivost, ki je v kombinaciji s preveliko hitrostjo in premajhno varnostno razdaljo najpogostejši vzrok za avtocestna verižna trčenja. Prvo pravilo pri zmanjšani vidljivosti je prilagoditev hitrosti.
Če vidite le 50 metrov pred sabo, ne smete voziti hitreje od 50 kilometrov na uro – to je meja, pri kateri se še lahko varno ustavite, če naletite na oviro ali nezgodo pred vami. Če je vidljivost še slabša, je treba še upočasniti.
Splošno pravilo je, da naj bo varnostna razdalja enaka vidljivosti; če vidimo le 100 metrov daleč, naj bo varnostna razdalja do avtomobila spredaj tolikšna, da še vidimo njegove luči. Pri vožnji po megli je treba prižgati zadnjo meglenko (ali meglenki), a le, če je res megla in je vidljivost slabša od 50 metrov. Na odsekih brez megle zadnjo meglenko spet ugasnemo, saj ta slepi voznika za nami. Meglenki spredaj sta namenjeni nam, da bolje vidimo naprej. To pa velja le ponoči oziroma v mraku in pri gosti megli. Prižgani meglenki podnevi ali celo pri dobri vidljivosti pa veljata za prekršek.
Megleni pasovi se lahko pojavijo nenadoma. Kdor spremlja razmere pred seboj, bo že pred vstopom v tako območje ustrezno zmanjšal hitrost, v nadaljevanju vožnje pa bo glede na vidljivost tudi stalno prilagajal hitrost. Če nekoga tak vremenski pojav preseneti, je lahko vzrok samo nezadostna pozornost, še posebej pogost vzrok je uporaba mobilnega telefona. Pogosta reakcija pri takih voznikih ali voznicah je sunkovito zaviranje, kar voznikom za njimi povzroči presenečenje in s tem verižno reakcijo nenadnih zaviranj, največkrat pa je rezultat trčenje več vozil.
Voznikom svetujemo, naj uporabljajo AMZS aplikacijo, saj ta ne obvešča le o prometnih zastojih, temveč voznike z glasovnimi opozorili opozarja tudi na izredne razmere na cesti, kot sta na primer megla, zasneženo cestišče itd. Aplikacijo si je mogoče na svoje mobilne naprave enostavno prenesti s poslanim sms sporočilom s ključno besedo AMZS na 3131.
Naše splošno priporočilo starejšim voznikom pa je, naj se po nepotrebnem ne odločajo za vožnjo v prometnih konicah, ponoči, v dežju, snegu ali megli.
