Katere so najhujše posledice sladkorne bolezni?

Katere so najhujše posledice sladkorne bolezni?

Najhujša posledica je gotovo invalidnost zaradi amputacije uda. Če sladkorna bolezen traja vrsto let in ni bila večino časa zadovoljivo urejena, se lahko pojavi pozni zaplet, ki ga imenujemo diabetično stopalo. Večinoma gre za hkratno okvaro večjih arterij spodnjih okončin, drobnih žilic v podkožju in okvare živčevja. Posledično se oskrba tkiv s kisikom in hranili občutno zmanjša. Okvara živcev vodi v izgubo občutka za dotik, temperaturo in bolečino, kar prej ali slej privede do manjše ali večje poškodbe tkiva, posledične okužbe na stopalu, slabega celjenja in možne amputacije prsta, dela stopala ali uda pod kolenom, morda celo nad kolenom. Če ni zapletov, sledi rehabilitacija, nošnja proteze.



Zelo huda posledica je tudi odpoved ledvic, diabetična nefropatija, ki postopoma vodi v končno ledvično odpoved in potrebo po nadomestnem zdravljenju z umetno ledvico ali dializo. Pred tem so potrebne številne kontrole, zdravljenje visokega krvnega pritiska, slabokrvnosti z eritropoetinom, konstrukcija A-V fistule zaradi žilnega dostopa med dializo ali pa priprava na peritonealno dializo pri tistih, ki se želijo dializirati v domačem okolju. Oboji se lahko tudi prijavijo v program transplantacij. Bolniki s sladkorno boleznijo tipa 1 s končno ledvično odpovedjo imajo možnost dvojne transplantacije: ledvice in trebušne slinavke. Če presaditev uspe, bolnik ne potrebuje več zdravljenja z inzulinom.

Eden najhujših zapletov pri sladkorni bolezni je slepota kot posledica okvare vida zaradi diabetične retinopatije. Ko je vid enkrat izgubljen, se ga ne da več povrniti, zato je še toliko bolj pomembna preventiva, predvsem stalna skrb za dobro urejenost sladkorne bolezni in spremljanje stanja očesnega ozadja pri oftalmologu oziroma v ambulanti za presejanje diabetične retinopatije. Pozni zaplet sladkorne bolezni je tudi srčna ali možganska kap, ki je pri diabetikih veliko pogostejša.

Pogosti spremljevalec sladkorne bolezni je tudi depresija, ki zahteva dodatno psihoterapevtsko obravnavo ali morda tudi predpis ustreznih zdravil. Če pride do pojava poznih zapletov, le-te spremljajo in ustrezno obravnavajo pristojni specialisti.

Ali so starejši praviloma bolj podvrženi tej bolezni? Ali se ji lahko, tudi z zdravim slogom življenja, izognejo ali pa jo, če jih doleti, tudi obvladujejo ? 
Gotovo so starejši pomembno  bolj podvrženi tveganju za pojav sladkorne bolezni, predvsem tip 2.
 
Pristopi k zdravljenju so v vseh življenjskih obdobjih enaki, le da moramo pri starejših upoštevati manjšo zmožnost telesne aktivnosti, druge bolezni in načine zdravljenja, socialno okolje, materialne zmožnosti ter pogostejšo odvisnost od oskrbe svojcev ali strežnega osebja v domu starostnikov. 

V optimalnih pogojih, ob upoštevanju navodil za zdrav življenjski slog in dobri genetski dispoziciji, se je sladkorni bolezni mogoče izogniti.

Vsekakor je pomembno, da starejša oseba ostane čim dlje aktivna in da je v okviru potreb in možnosti  deležna pomoči svojcev in širšega okolja.

Sistem zdravstvene oskrbe pa bi moral vsem zavarovancem zagotavljati čimprejšnji dostop do ustrezne obravnave.