G+ vprašnje: Kako koristno je plavanje?

​Gibanje v vodi na splošno je za človeka zelo koristno. V primerjavi s kopnim je učinek vodnega okolja na telo drugačen. Razbremeni nas telesne teže, kar je dobrodejno po poškodbi kosti, mišic ali sklepov nog in hrbtenice. V plitvini lažje hodimo, tečemo in skačemo, v globoki vodi pa s pripomočki tudi lebdimo v breztežnih razmerah. Omogoča nam izkoriščanje več smernega upora, kar je uporabno bodisi kot dodatna obremenitev pri gibanju telesa ali posameznih delov skozi vodo bodisi kot opora pri premikanju v njej. V vodnem okolju se lahko gibamo v položajih, ki na kopnem za nas niso (več) mogoči. Pri hoji nas varuje pred padci.


Če znamo plavati, je to idealno rekreativno gibanje. Pri plavalcu v ležečem položaju se prerazporedi kri v telesu, kar ugodno vpliva na delovanje srca, saj kri premaguje manjši upor kot v pokončnem položaju. Med plavalnim naporom se pospeši delovanje srca in pretok krvi v ožilju. Takšna sprememba ohranja prožnost ožilja in zmanjšuje možnost za nastanek okvar na krvožilnem sistemu. Torej je plavanje zelo primerna aerobna dejavnost, z njim preprečujemo številne negativne učinke, ki nastanejo zaradi pomanjkanja telesne dejavnosti kot posledice sodobnega načina življenja.

Zaradi delovanja sile vzgona se v vodi zmanjša vpliv telesne teže (če v vodi do ramen stopimo na tehtnico, bo pokazala le od 10 do 15 odstotkov naše teže na kopnem). Zato med plavanjem okostje ni pod velikimi obremenitvami, kar je še posebej pomembno za starejše in težje ljudi ter za tiste s posebnimi potrebami.


Zaradi manjše obremenitve na sklepih je primerno tudi za ljudi, ki okrevajo po poškodbah in nekaterih boleznih. Vodni upor nam ne dopušča hitrih gibov, zato zaveslaje in udarce izvajamo nadzorovano in umirjeno. Takšne okoliščine preprečujejo nastanek poškodb in omogočajo, da se s plavanjem varno ukvarjamo vsi, od zgodnjega otroštva do pozne starosti.

Plavanje razumemo kot celostno gibanje telesa. V zaveslaje in udarce so vključeni vsi večji sklepi, mišične skupine in vezi. Zato s plavanjem ohranjamo gibljivost ramenskega obroča in nožnih sklepov ter skladno razvijamo in oblikujemo telo.


Dihanje plavalcev je drugačno kot dihanje pri gibanju na kopnem. Razlika je v tem, da je dihanje med plavanjem omejeno s plavalno tehniko in oteženo z vodnim uporom. S kratkimi in globokimi vdihi ter poudarjenimi izdihi v vodo krepimo vitalno kapaciteto pljuč ter moč in vzdržljivost dihalnih mišic. Zaradi povečane vlažnosti nad vodo astmatiki in bolniki z bronhitisom med plavanjem lažje dihajo.

Plavanje je tudi osnova drugih plavalnih dejavnosti, kot so skoki v vodo, triatlon, potapljanje, igre v vodi, igre z žogo. Za plavanje potrebujemo le malo posebne osebne opreme, kopalke, morda plavalno kapo in očala, in ustrezno kopališče, zato je cenovno dostopno skoraj vsakomur.

Ali je plavanje idealno tudi za starejše oziroma na kaj je treba pri plavalcih v letih paziti, kaj celo odsvetovati? Plavanje je skorajda vseživljenjsko gibanje. Zaradi vodnega okolja moramo biti pozorni na varnost, še posebej v plavališčih (morje, jezera, reke). Pa tudi sicer moramo vadbo, torej način gibanja, količino, intenzivnost in pogostost, prilagajati sebi. Težko bi odsvetoval plavanje komurkoli. Posvet z zdravnikom bi svetoval le bolnikom z osteoporozo.