Gimnazija ni zaposlila moškega zaradi njegove spolne usmerjenosti

Zagovornik načela enakosti je ugotovil, da je gimnazija v Sloveniji v postopku izbire novega zborovodje diskriminirala kandidata za zaposlitev. Niso ga zaposlili, ker je v zakonski zvezi z moškim. Diskriminacija zaradi spolne usmerjenosti je v postopkih izbire in tudi sicer na delovnem mestu prepovedana, je poudaril zagovornik načela enakosti. 

Moški se je po uvodnih pogovorih glede vodenja gimnazijskega zbora dogovoril za vodenje prve vaje, ki je bila uspešna. Na dan vaje je tudi že prejel poziv iz šole, naj posreduje potrebne podatke za pripravo pogodbe, kar je tudi storil, vendar je zaposlena, ki pogodbe pripravlja, ravno ta dan zbolela, zato pogodbe po uspešno izvedeni vaji ni prejel v podpis. Šola je na svojem profilu na družbenem omrežju že objavila fotografijo kandidata in podnjo zapisala, da je to novi zborovodja, je zapisal zagovornik.

Nekaj dni kasneje pa je kandidata poklical ravnatelj in ga vprašal, ali je res poročen z moškim, in dejal, da ga zaradi tega ne morejo zaposliti. Kandidat je nato še isti dan sam poklical ravnatelja in ga poskušal spodbuditi k ponovnem razmisleku. Klic je posnel in ga posredoval kot dokaz.

Najpogosteje občutek diskriminacije pri zaposlovanju

Gimnazija je poskušala v postopku ovreči trditve prijavitelja diskriminacije, a neuspešno. Trdila je, da v postopku ne bi smeli upoštevati vsebine posnetka telefonskega pogovora med kandidatom in ravnateljem, ker je bil ta dokaz pridobljen nezakonito, saj ravnatelj ni vedel, da je klic posnet. 

Vendar ima v tem primeru pravica prijavitelja, da zavaruje svojo pravico do nediskriminacije, večjo težo kot pravica ravnatelja do zasebnosti, so presodili. Šola ga zaradi njegove spolne usmerjenosti ni zaposlila, kar je zagovornik načela enakosti prepoznal kot diskriminacijo na področju zaposlovanja in dela.

»Kot minister in kot predstavnik vlade moram poudariti temeljno pravilo našega pravnega reda: delodajalec, pa naj bo javni ali zasebni, kandidatov ne sme presojati na podlagi njihovih osebnih okoliščin. Spolna usmerjenost posameznika ni in ne more biti merilo za presojo njegove strokovne usposobljenosti. Kandidat je izpolnjeval vse strokovne pogoje, sprememba odločitve pa je sledila šele po razkritju okoliščin njegovega zasebnega življenja. S takšno prakso kršimo zakon o delovnih razmerjih in temeljne človekove pravice kandidata ter povzročamo nepopravljivo škodo v družbi,« je v odzivu na obravnavani primer zapisal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec.

V tem primeru so bili po njegovem mnenju prikrajšani dijaki, ki so ostali brez strokovnega vodstva, in prizadeta je tudi sama ideja meritokratske države, v kateri je talent merilo. Na delovnem mestu morajo šteti sposobnosti, je opomnil Mesec.

Na ministrstvu pozdravljajo tudi pravno utemeljitev Zagovornika, ki v tem primeru vzpostavlja pomemben presedan: pravica do varstva pred diskriminacijo je prevladala nad pravico ravnatelja do zasebnosti. »To je ključna varovalka za šibkejšo stranko v zaposlitvenih postopkih in jasen opomin vsem delodajalcem, da diskriminacija ne bo ostala neopažena,« je zapisal. Od javnih ustanov pričakujejo, da ravnajo v skladu z zakonodajo in načelom enake obravnave.