Ginekologi: Statistika ZZZS ne odraža dejanskega stanja
Številke ZZZS govorijo o obvladljivih razmerah, ginekologi se pritožujejo.
Odpri galerijo
Foto: Infografika Delo
Ljubljana – Ginekologi so pred nedavnim opozorili, da so preobremenjeni. Iz podatkov ZZZS za zadnja leta pa izhaja, da se število obiskov in obremenjenost na en dispanzer oziroma enega ginekologa v povprečju nenehno znižuje.
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so pojasnili, da je ginekologa v letu 2017 obiskalo 48 odstotkov opredeljenih žensk v Sloveniji ali 333.000 različnih oseb. Ta odstotek je po njihovi statistiki med leti dokaj enak: »En dispanzer je v povprečju realiziral 5.200 obiskov na leto (11 odstotkov je t.i. kratkih obiskov), kar, ob upoštevanju 220 delovnih dni v letu, pomeni 24 obiskov na dan.«
Navedli so še, da se število obiskov z leti znižuje, kar je posledica tako novih zdravnikov v sistemu (povečanje za 2,8 tima v obdobju 2013 - 2017), kot predvsem zmanjšanja števila obiskov v ambulantah (iz 804.000 v letu 2013 na 738.000 v letu 2017).
Ginekologinji Petra Meglič iz Zdravstvenega doma Domžale in Tinkara Srnovršnik iz ljubljanskega zdravstvenega doma podatkov ZZZS ne vidita tako rožnato. Megličeva opozarja, da številke kažejo, da so obravnavali enako število žensk v manj obiskih in za nižje število storitev. To po njenem priča o uspešni racionalizaciji obravnav, ko ginekologi ob enem obisku naredijo več kot v preteklosti: »Pogosto imamo nato na osnovi predhodne obravnave le konzultacije po telefonu ali mailu. Si pa večina ginekologov žal tega še vedno ne ovrednoti kot kratka obravnava.«
Podatki razkrivajo, da je povprečno število opredeljenih žensk na tim 2013-2017 ves čas bolj ali manj enako (in je še vedno nad 5.000 žensk), povprečno število glavarinskih količnikov na tim pa v tem istem obdobju pada. Po mnenju Megličeve je razlog v tem, da se populacija opredeljenih pacientk stara: »Ženske nad 40 let so ovrednotene izrazito premalo, njihov delež pa strmo narašča!«
Upadanje količnikov po razlagi Srnovršnikove ne pomeni, da je tudi obremenitev posameznega tima manjša - nasprotno, s staranjem populacije prihaja do tega, da je pridruženih vedno več težav: »Poleg tega ženske danes delajo dlje in so v času menopavznega prehoda (ki traja več let) zelo pogoste obiskovalke ginekoloških ambulant. Vedno več je tudi vse starejših nosečnic z vedno več pridruženimi obolenji, kar tudi zahteva še posebno skrb.«
Posledično je zahtevnejša in daljša tudi obravnava teh žensk, zato je po mnenju ginekologinje iz ZD Ljubljana pavšalno prikazovanje stanja, da se število obiskov in storitev z leti zmanjšuje, neprimerno in zavajajoče. Po njenem bi morali zastarele in podcenjene količnike ponovno ovrednotiti in šele to bi lahko pokazalo realnejše razmere. Glavarinski količnik v starostni skupini 20-39 let je namreč najvišji (0,55 količnika), v starostni skupini 40-64 let pa znaša le 0,26 količnika.
Na ZZZS so navedli še, da je v letu 2017 obisk ginekologa v povprečju trajal 16,5 minut: »Ob upoštevanju, da kratek obisk traja pet minut, bi povprečni obisk v letu 2017 trajal 19,5 minut.« Tega podatka si sogovornici ne znata razložiti. Menita, da je ocena ZZZS nerealna in možna le v vzporednem svetu.
Zaradi nanizanega vztrajata na problemih, ki so jih ginekologi izpostavili pred kratkim: previsoko število opredeljenih pacientk na ginekološki tim na primarni ravni, kjer imajo nekateri timi tudi do 6 ali 7 tisoč opredeljenih pacientk, cilj varne in kakovostne obravnave pa bi moral biti, kot je predlagal RSK za ginekologijo, 4 tisoč. »Zaskrbljujoča je tudi starostna struktura, ko na primarni ravni dela zelo veliko ginekologov, ki že izpolnjujejo pogoje za upokojitev in to nekateri že več let. Mladih ginekologov, ki bi vstopali na primarno raven, pa je premalo, da bi se ta vrzel v kratkem lahko popolnila. Razmere pa še dodatno poslabšujejo vedno nove in nove dodatne administrativne zahteve,« naštevata sogovornici.
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so pojasnili, da je ginekologa v letu 2017 obiskalo 48 odstotkov opredeljenih žensk v Sloveniji ali 333.000 različnih oseb. Ta odstotek je po njihovi statistiki med leti dokaj enak: »En dispanzer je v povprečju realiziral 5.200 obiskov na leto (11 odstotkov je t.i. kratkih obiskov), kar, ob upoštevanju 220 delovnih dni v letu, pomeni 24 obiskov na dan.«
Navedli so še, da se število obiskov z leti znižuje, kar je posledica tako novih zdravnikov v sistemu (povečanje za 2,8 tima v obdobju 2013 - 2017), kot predvsem zmanjšanja števila obiskov v ambulantah (iz 804.000 v letu 2013 na 738.000 v letu 2017).
Varljive številke
Ginekologinji Petra Meglič iz Zdravstvenega doma Domžale in Tinkara Srnovršnik iz ljubljanskega zdravstvenega doma podatkov ZZZS ne vidita tako rožnato. Megličeva opozarja, da številke kažejo, da so obravnavali enako število žensk v manj obiskih in za nižje število storitev. To po njenem priča o uspešni racionalizaciji obravnav, ko ginekologi ob enem obisku naredijo več kot v preteklosti: »Pogosto imamo nato na osnovi predhodne obravnave le konzultacije po telefonu ali mailu. Si pa večina ginekologov žal tega še vedno ne ovrednoti kot kratka obravnava.«
Preberite še: Brez ginekologa bi lahko ostalo 300.000 žensk
Podatki razkrivajo, da je povprečno število opredeljenih žensk na tim 2013-2017 ves čas bolj ali manj enako (in je še vedno nad 5.000 žensk), povprečno število glavarinskih količnikov na tim pa v tem istem obdobju pada. Po mnenju Megličeve je razlog v tem, da se populacija opredeljenih pacientk stara: »Ženske nad 40 let so ovrednotene izrazito premalo, njihov delež pa strmo narašča!«
Zastareli količniki
Upadanje količnikov po razlagi Srnovršnikove ne pomeni, da je tudi obremenitev posameznega tima manjša - nasprotno, s staranjem populacije prihaja do tega, da je pridruženih vedno več težav: »Poleg tega ženske danes delajo dlje in so v času menopavznega prehoda (ki traja več let) zelo pogoste obiskovalke ginekoloških ambulant. Vedno več je tudi vse starejših nosečnic z vedno več pridruženimi obolenji, kar tudi zahteva še posebno skrb.«
Posledično je zahtevnejša in daljša tudi obravnava teh žensk, zato je po mnenju ginekologinje iz ZD Ljubljana pavšalno prikazovanje stanja, da se število obiskov in storitev z leti zmanjšuje, neprimerno in zavajajoče. Po njenem bi morali zastarele in podcenjene količnike ponovno ovrednotiti in šele to bi lahko pokazalo realnejše razmere. Glavarinski količnik v starostni skupini 20-39 let je namreč najvišji (0,55 količnika), v starostni skupini 40-64 let pa znaša le 0,26 količnika.
Foto Infografika Delo
Razkorak med statistiko in prakso
Na ZZZS so navedli še, da je v letu 2017 obisk ginekologa v povprečju trajal 16,5 minut: »Ob upoštevanju, da kratek obisk traja pet minut, bi povprečni obisk v letu 2017 trajal 19,5 minut.« Tega podatka si sogovornici ne znata razložiti. Menita, da je ocena ZZZS nerealna in možna le v vzporednem svetu.
Zaradi nanizanega vztrajata na problemih, ki so jih ginekologi izpostavili pred kratkim: previsoko število opredeljenih pacientk na ginekološki tim na primarni ravni, kjer imajo nekateri timi tudi do 6 ali 7 tisoč opredeljenih pacientk, cilj varne in kakovostne obravnave pa bi moral biti, kot je predlagal RSK za ginekologijo, 4 tisoč. »Zaskrbljujoča je tudi starostna struktura, ko na primarni ravni dela zelo veliko ginekologov, ki že izpolnjujejo pogoje za upokojitev in to nekateri že več let. Mladih ginekologov, ki bi vstopali na primarno raven, pa je premalo, da bi se ta vrzel v kratkem lahko popolnila. Razmere pa še dodatno poslabšujejo vedno nove in nove dodatne administrativne zahteve,« naštevata sogovornici.
