Glas podjetnikov: Odprite že enkrat ta most!

Mejni prehod Vinica. Omejitev teže tovornjakov ne velja za vozila s hrvaške strani.

Objavljeno
07. marec 2017 19.13
Stanislav Malerič
Bojan Rajšek
Bojan Rajšek

Vinica – Skoraj 90 vodstev belokranjskih podjetji je podpisalo peticijo, s katero zahtevajo, da se nemudoma odpravi omejitev nosilnosti mejnega mostu čez Kolpo na Vinici, ki zdaj znaša vsega 7,5 tone. Toda pozor: ta isti most s hrvaške strani nima nobenih omejitev. Gospodarstveniki so ogorčeni.

Problematika z mednarodnim mejnim prehodom na Vinici se je začela po letu 2008 s takratno uredbo o kategorizaciji mejnih prehodov. Črnomaljska občina in tamkajšnja obrtno podjetniška zbornica ves čas nasprotujeta omejitvi tovornega prometa in opozarjata pristojne službe, da se dovoli prečkanje mostu tudi tovornim vozilom, ki presegajo 7,5 tone skupne mase. Podjetja, ki delajo na tem območju, želijo, da se gospodarski prevozi blaga v mednarodnem cestnem prometu s Hrvaško opravljajo po najkrajši in najcenejši poti tako, da se koristijo obstoječe cestne povezave, torej tudi most čez Kolpo na Vinici.

Dodatnih 80 kilometrov

Med podpisniki peticije so tudi podjetja Akrapovič, Adria Dom, Esol..., ki zaposlujejo po več sto delavcev. Začudeni so, da se pristojne državne službe v javnosti sicer zavzemajo za razvoj gospodarstva, ko pa je treba pred mejnim prehodom na Vinici samo sneti tablo z napisom 7,5 tone in tako sprostiti tovorni promet, pa se vsi sklicujejo na sporno uredbo, ki to prepoveduje.

                Mejni prehod na Vinici, kjer na slovenski strani ponosno vihra hrvaška zastava.

                                                      Foto: Bojan Rajšek/Delo


Omejitev prevoza za tovorna vozila pomeni za podjetnike dodatno izgubo časa. Pri nekaterih se namreč podaljša transportni čas tudi za dve uri, saj je potrebno prevoziti dodatnih 80 kilometrov. S tem se poveča tudi strošek transporta, kar pomeni, da so podjetja manj konkurenčna.

Ni zanemarljivo, da se zaradi slabih belokranjskih cest do Metlike lahko tovor tudi poškoduje, ugotavlja črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič. Njene besede potrjujejo v družbi Adria Dom, kjer beležijo 240.000 evrov na leto nepotrebnih transportnih stroškov. Zaradi omejitve nosilnosti viniškega mostu morajo namreč uporabljati mejni prehod v Metliki, če želijo mobilne hiške peljati denimo v Dalmacijo ali v Istro, je za Delo povedala direktorica Adria Dom Marta Kelvišar.

S Hrvaške brez omejitve

»S hrvaške strani k nam prihajajo polna tovorna vozila brez kakršnih koli omejitev. Zdi se, kakor da naša vlada podpira hrvaško gospodarstvo, našega pa omejuje,« se je razhudil belokranjski podjetnik, ki ne želi biti imenovan. Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Črnomelj Stanislav Malerič pa je spomnil, da je vlada ob obisku novembra lani obljubila rešitev za ta administrativni problem. Povedal je, da je pred nekaj leti takratni minister Metod Dragonja odprl mejni prehod za vsa tovorna vozila, a je ukrep trajal le dober mesec, saj so mu nasprotovali na notranjem ministrstvu, ker je bil ukrep v nasprotju z uredbo o določitvi mejnih prehodov. Vlada je pred dvemi leti sicer spremenila omenjeno uredbo, s čimer je do takrat dovoljeno obremenitev (3,5 tone) več kakor podvojila, a so slovenski podjetniki še zmeraj v neenakopravnem položaju s hrvaškimi.

Administrativne ovire

Na kakšen način je mogoče sprostiti nosilnost mostu s slovenske strani? Na notranjem ministrstvu so za Delo pojasnili, da je bil mejni prehod na Vinici zgrajen z evropskimi finančnimi sredstvi za vzpostavitev schengenske meje. »Niso izpolnjeni infrastrukturni pogoji, ki bi omogočali vožnjo tovornim vozilom nad 7,5 tone, saj bi bilo treba razširiti mejni prehod za nemoteno izvedbo zavrnitve vstopa. Le z zagotovitvijo ustreznih infrastrukturnih pogojev pa bi lahko zagotovili varno izvajanje mejne kontrole po schengenskih standardih,« so za Delo sporočili z ministrstva za notranje zadeve, ki pa niso odgovorili na vprašanje koliko bi takšen poseg stal in kdaj bi se z deli lahko začelo. Malerič je prepričan, da se bo zadeva uredila na strpen način, in da bodo v pristojnih državnih službah vendarle spoznali, da je treba v teh časih, ko se gospodarstvo bori za vsak cent, spoznali upravičenost po zmanjševanju transportnih stroškov. Pravi, da o kakih bolj radikalnih ukrepih ne razmišljajo, saj se ne nameravajo spustiti na raven civilnih iniciativ.